15. 5. 2005 Kotiček

Nestrokovnjaki kot regulativ

Argumentacijski kotiček

V Sloveniji celo logične napake niso več to, kar pomenijo preostanku sveta v zapisanih učbenikih. Dober primer si bomo ogledali danes. Omenjali smo že argumentacijsko prevaro sklicevanja na avtoriteto in še jo bomo, saj je v teh krajih pogosta: oseba (strokovnjak) trdi, da je X resničen, torej je X resničen. Zmota je kakopak v tem, da strokovnjaki nimajo vedno prav.

Do tega spoznanja se je na podlagi posebne evidence dokopal tudi pisatelj Drago Jančar. Glede novega predloga zakona o RTV Slovenija se namreč pritožuje nad stroko, ki mu slepo in licemerno ugovarja, se po njegovem zgolj hinavsko skriva za oznako strokovnjakov in je pri tem politično pristranska. Dobronamerna sugestija, ki bi jo Jančar dal predlagateljem, je osupljiva: “Če bi me minister Vasko Simoniti vprašal za nasvet, preden je predstavil novi zakon, bi mu predlagal, naj komunikologe, sociologe in novinarje povabi k debati. Povabi pa naj tudi tiste nestrokovnjake, ki so o medijih že kaj povedali, čeprav na nestrokoven način. Ki bodo Stroki povedali, kaj si o njej in njenem dosedanjem razumevanju medijske neodvisnosti mislijo.” (Delo, 7. 5. 2005)

Predlog je neverjeten in avtor z njim očitno misli na smrt resno. Namesto običajnega sklicevanja na avtoriteto strokovnjakov smo zdaj dobili nekaj drugega: Jančar z njo ni zadovoljen, zato ob presoji kliče na pomoč nestrokovnjake! Stroka, ki jo piše z veliko, po njegovem pravzaprav to ni, je kvazi ekspertna elita. Rešitev je torej v »nestrokovnjakih, ki so o medijih kaj povedali«. In ker so prvi redki, drugo pa je lahko kdorkoli, bi k Jančarjevi debati lahko bila povabljena tako penzionirana kuharica kot nadebudni dijak elektrotehnike.

Toda čemu znani slovenski pisatelj in akademik svetuje takšno neekspertno pomoč? Morebiti le zato, ker potrebuje ljudi, da bi ekspertom zaničevalno pljunili v obraz? Očitno ne. Stroka po njegovem ne postopa kvalificirano in namesto, da bi to racionalno utemeljil, bi jo raje »uravnotežil«. A bi za te potrebe moral paziti, da z gospodom ministrom izbere prave (svoje?) ljudi, ker težko verjamemo, da se vsi nestrokovnjaki ne bi strinjali s stroko. Četudi bi kdo utegnil reči, da je na tem mestu avtor ciničen, pa je vendarle očitno, da se odpoveduje kakršnikoli vsebinski analizi – edina rešitev, ki jo predlaga, je suspenz in nezaupanje vanjo. Si znamo predstavljati, kdo bi potemtakem morali napisati omenjeni zakon? In kot da se njegova želja že ni uresničila: poglavitni očitek ravno je v tem, da so ga napisali in predlagali Branko Grims in podobni nestrokovnjaki!