28. 8. 2005 Kotiček

Žitni krogi

Argumentacijski kotiček

Zamislite si, da ste se udeležili čarodejeve predstave. Na vrsti je klasična točka: čarodej mično asistentko prežaga na dvoje. Ob njenem zaigranem vreščanju mu to brez prelite kapljice krvi tudi res uspe. Vprašanje za vas: ali verjamete, da je atraktivno damo res spravil v dve polovici? Gotovo ne: med ploskanjem se sprašujete, kako trik deluje in občudujete realistično naravo doživete iluzije. Če že ne poznate razlage, pa vsaj verjamete, da taka obstaja.

Ko so nedavno tega v okviru svoje svetovne turneje tudi Slovenijo obiskali žitni krogi, so si bili »poznavalci« edini: takšne umetelnosti in popolnosti človeške roke niso sposobne, torej morajo biti krogi delo zunajzemeljske inteligence. Podmena takega razmišljanja je dokaj očitna: ker za kroge ne znamo najti naravnih vzrokov ali razlage, smemo zaključiti, da nam z njimi nekaj sporočajo ali stvarnik ali pa naši prijatelji vesoljčki. Kar nadalje implicira, da Bog in podobna eterična bitja obstajajo in da nas s podobnimi čudeži prijazno opozarjajo na svojo stalno prisotnost. Sklepanje tipa »ne vidim, kak naraven vzrok bi to lahko imelo, torej je vzrok gotovo nenaraven«, je precej priljubljeno; mrgoli ga v religioznih in ezoteričnih kontekstih, kjer se na mesto nenaravnega vzroka potihoma prikradejo Bog, marsovci, angeli, demoni in podobni stvori. Zmote se je prijelo ime »argument iz nejevere« in sodi med argumente iz nevednosti. Nejevere zato, ker se preprosto ne moremo prepričati, da za dogodkom in situacijo ne bi stalo nezemeljsko bitje ali sila: žitni krogi so se vendar pojavili čez noč, so popolne oblike, nenalomljeni, sestavljeni iz stotin geometrijskih sklopov, do njih ne vodijo odtisi človeških stopal, itd. – le kdo bi lahko zanikal, da niso človekovo maslo?

Na tej točki smo se že ujeli v spretno nastavljeno past. Medtem ko kljub nadvse živemu vidnemu vtisu težko verjamemo, da je čarodej zares razpolovil asistentko in smo zato razlago za to, kar vidimo, pripravljeni poiskati v iluzionističnem triku oz. manipulaciji, v primeru žitnih krogov na stežaj odpremo vrata najprej dvomu v obstoj racionalne razlage, nato pa še prvi religiozni ali kvazi znanstveni razlagi, ki nam prekriža pot. Pri čemer spregledamo, da naša nesposobnost, da bi se domislili prepričljive naravne oz. znanstvene razlage za ta ali oni presenetljivi pojav, sama po sebi še ne more biti razlog za dvom, da taka sploh obstaja, še manj pa za sprejetje katerekoli druge, najsi bo še tako za lase privlečene razlagalne hipoteze. Ni namreč res, da je bolje imeti vsaj neko razlago kot nobene – zanič razlaga (in zgornje nedvomno so take) ostane brezvredna, tudi če trenutno nihče, vključno z znanstveniki, ne zna ponuditi boljše.