Argumentacijski kotiček
Ko je famozni avstralski filozof Peter Singer izdal odmevno knjigo z zelo povednim naslovom »Predsednik dobrega in zlega: etika G. W. Busha«, je eden pogostejših komentarjev nanjo bil nasvet vsem predsednikom tega sveta, da naredijo kakšen kurz iz moralne filozofije in osnovnih etičnih pojmov in načel, preden prestopijo prag svojih kabinetov. Od tega, kako si ti predstavljajo dobro in kam locirajo »osi zla«, je včasih odvisna nič manj kot prihodnost tega planeta. G. W. Bush je za to živ dokaz.
Njegov slovenski kolega zadnje čase postopa bolj benigno in na veliko reciklira fraze o zavedanju in energiji, pa seveda o »postajanju človek« in katastrofi, ki nas čaka, če mu ne bomo prisluhnili. Novinar Ilija Jandrić ga je v intervjuju za hrvaško televizijo 15. junija letos preizprašal o nekaterih stališčih iz njegove zadnje uspešnice in ga spomnil na zapis iz Dela, kjer recenzentka ugotavlja, da je sporočilo njegove knjige menda tisto, po katerem »je pomembneje biti dober človek kot postati predsednik.« (povzeto po http://www.up-rs.si) Dilema osebne izbire med obojim je od tu naprej jasna in novinar jo kot opomnik servira naravnost: »Vi pa ste predsednik. Nameravate tudi na prihodnjih volitvah kandidirati za predsednika države?« Drnovšek se ni pustil zmesti: »S tem se strinjam, da je bolj pomembno postati dober človek kot pa predsednik. Ker če nisi dober človek, potem tudi ne moreš biti dober predsednik. Potem si lahko samo slab predsednik.«
Samoučna modroslovna spretnost, s katero zadnje čase streže in je nad njo videti precej zadovoljen, ni tako prepričljiva, kot si je ob tej sintezi stališč verjetno mislil. Zelo na hitro je res videti, da je lahko dober predsednik le dober človek, zatorej po njegovem dileme ni: kvalitete, ki nas naredijo za moralno dobrega, nas delajo za dobrega tudi v predsedniški funkciji. Pa nas res? Na kakšne lastnosti sploh meri opis »dober«? Je nujno biti dober človek, da postaneš recimo dober čevljar ali dober fizik? Še zdaleč ne! Težave se je zavedal že mojstrski Aristotel in govoril o homonimih: nekatere besede enako zvenijo, pomenijo pa nam različne stvari. Oznaki »dober« v biti »dober človek« in v »dober predsednik« nista enaki. Zmoti pravimo ekvivokacija in jo uvrščamo med lingvistične, poznal pa jo je že grški filozof. Prva meri na neko moralno in mogoče duhovno kvaliteto, pri drugi pa ti dve nista odločilni za opravljanje funkcije predsednika. Nista nepomembni, zagotovo pa nista bistveni: si predstavljate tragično preminulega »dobrega človeka iz Negove«, ki je stavil na prvo, pri njegovi končani misiji? Drnovšek ni storil kakšne hude napake v sklepanju, a ima, če misli, da je dober človek, o sebi kot predsedniku prehitro dobro mnenje!