3. 6. 2005 Kotiček

Zgodovinska dejstva

Argumentacijski kotiček

»Zgodovinskih dejstev ne moremo spreminjati, lahko pa jih različno razlagamo,« je nedavno tega poznavalsko razlagal evropski poslanec Lojze Peterle. Nič novega, porečemo, kajti frazo sklicevanja na dejstva slišimo vsakodnevno. Še posebej prvak SDS in predsednik vlade izrazito pogosto uporablja tisti »To je dejstvo«. Trditev predpostavlja strogo razmejenost med njimi na eni in njihovo interpretacijo na drugi strani. Iz Peterletove misli bi sledilo, da interpretacije prav nič ne pripomorejo k približevanju zgodovinski resnici. Toda kako je v resnici z njihovo nespremenljivostjo?

Dejstva bodisi lahko – tudi za nazaj – korigiramo ali pa ne. Po Peterletu jih ne moremo. A trenutna aktualna bitka za njihovo interpretacijo v primeru statusa NOB dokazuje ravno nasprotno: naprezanje zgodovinskih revizionistov prikazati NOB kot komunističen in revolucionaren prevrat, skrit za osvobodilnim bojem, bi bilo nesmiselno, če ne bi upali, da jim skozi drugačno interpretacijo nemara le uspe vsiliti drugačno podobo 2. svetovne vojne na Slovenskem! In mar tega trenutno s svojimi pobudami ne počne prav Peterle? Namreč dokazuje, da bo tak »fact-lifting« uspel eni sami, tisti pravi reinterpretaciji?

Komur je teza o spremenljivosti dejstev tuja, češ da so ta vedno to, kar so nekako »po sebi«, ta se raje zavzema za dopolnitev slike z »doslej zamolčanimi« dejstvi. A vendar: če že sedanja »dejstva« niso prava, zakaj so bila doslej drugačna? Nemogoče je namreč, da jih doslej sploh ni bilo! Če pa so bila doslej predstavljena napačno, izkrivljeno, mora biti krivec za to čisto določena, neustrezna interpretacija – torej ne drži, da so nespremenljiva. Ustvarjamo in spreminjamo jih ravno skozi tako ali drugačno razlago in prav na to se zamolčano naslanja tudi evropski poslanec!

Povzemimo: Peterletov »modus ponens« bi mogoče koga še prepričal, a ga izda sumljiv sklep. Razmišlja takole: (1) če je nekaj nespremenljivo, potem se tega tudi interpretacija ne more dotakniti; (2) zgodovinska dejstva so nespremenljiva, torej (3) so imuna na interpretacije. Z drugimi besedami, resnična sama po sebi. V danem primeru seveda ne drži (2), da so namreč sporna zgodovinska dejstva nespremenljiva preprosto zato, ker so dejstva. Dokazovanju, pri katerem to, kar bi morali šele dokazati, zgolj predpostavimo, pravimo »circulus in probando« (krožnost dokazovanja). In kam z zaklinjanjem »dejstva so pač taka«? Če v njem prepoznate obupan poskus, da bi govorec svojo razlago podtaknil kot edino zveličavno, kot neovrgljivo dejstvo, ne boste udarili preveč mimo.