8. 4. 2006 Kotiček

Brownova šifra

Argumentacijski kotiček

Pisec svetovne uspešnice Da Vincijeva šifra se je neslavno znašel na londonskem sodišču. Dan Brown mora s klopi za priče odgovarjati na očitke, da je njegova razvpita knjiga vsaj delni plagiat raziskovalnega dela »Sveta kri in sveti gral« dveh znanih zgodovinarjev – tožnikov, pri katerih si je menda sposodil nekaj misli in idej. Sodni proces, poln prevratov in nenavadnih razlag, kot se za razvpitega avtorja spodobi, je spremljala tudi neobičajna Brownova obramba. Sam je hitel dokazovati, da je kot študent obiskoval Akademijo Phillips Exeter v New Hampshiru, na kateri je predaval tudi njegov oče. Kaj ima ta podatek z obtožbo proti avtorski kraji v njegovi uspešnici? Tole: »Ta šola je znana tudi po natančnem spoštovanju predpisov in kodeksa obnašanja, še posebno glede plagiarizma.« (Večer, 14. 3. 2006)

Je s tako razlago avtorja napete kriminalke kaj argumentativno narobe? Je. Iz samega dejstva, da je Brown zahajal na šolo, ki je stroga glede plagiarizma, še ne moremo nujno sklepati, da je sam odvajen od takšne pregrehe, v kar bi nas rad prepričal. Zmoto bi lahko razložili na več načinov, a uberimo naslednjega: pisatelj očitno verjame, da vsi študenti omenjene akademije ne prepisujejo, ker je lastnost šole, da to prepoveduje. Že naš zdravi razum nam veleva, da s takšnim poudarkom ne bomo plenili prikimivanja. Zakaj ne? Če zagotavljamo, da je nekaj, kar je resnično za celoto, resnično tudi za njegove dele, ob tem pa ne podamo nobene z razlogi podprte razlage za takšno sklepanje, storimo napako delitve (latinsko divisio). V dveh inačicah zmote lahko neko stvar ali pojem razumemo kot organično celoto ali seštevek njenih delov in recimo sklepamo: (1) Stvar S ima lastnost L, torej (2) vsi deli S imajo lastnost L.

Sklepanje drži le izjemoma. Če rečemo, da je število 5 liho število, potem bi morala dela tega števila, recimo 3 in 2, ravno tako biti liha. Pa nista. Če rečemo, da Janez stanuje v veliki stanovanjski hiši, potem še ni nujno, da to lastnost »deli« tudi njegovo stanovanje. Če prihajate iz Maribora, ki ga menda daje hedonistična letargija, potem kot Mariborčan mogoče vendarle niste hedonistični letargik. Ali naslednji aktualni oblastniški primer: če je vsaka vladavina v Sloveniji doslej trajala vsaj 10 let, potem še ni nujna premierova ugotovitev, da bo tudi njegova trajala takšno dobo.

Tudi v danem primeru poskuša Brown sodnika in javnost prepričati z dano lastnostjo šole: ker slovi po tem, da prepoveduje plagiatorstvo, smemo tako postopanje pripisati vsem njenim študentom, kjer sam bojda ni nobena izjema. Škoda, kajti s takim zagovorom je kot diplomiranec šole gotovo napravil slabši vtis, kot ga je s svojo knjigo. Prepisano ali ne.