20. 2. 2005 Kotiček

Je Avstrija sploh še država?

Argumentacijski kotiček

Gospod Franc Pukšič, državni sekretar v Janševi vladi, je nedavno tega razbeljeno situacijo glede slovenske manjšine v Avstriji ob izjavah predsednika tamkajšnjega parlamenta Andreasa Khola dodatno segreval takole: »Ker Avstrija ne spoštuje 7. člena avstrijske državne pogodbe, sama sebi postavlja vprašanje, ali je sploh še država, saj njena državnost temelji prav na tej pogodbi.« (Delo, 10.2.2005)

Pustimo ob strani politično, diplomatsko in retorično neprimernost izjave in si poglejmo njeno logiko. Predpostavimo, da drži, da avstrijska državnost temelji na omenjeni pogodbi. Je iz nespoštovanja nekega člena državne pogodbe res mogoče izpeljati sklep, da država, ki ne izvaja določil iz nje, preneha biti država? Gre za izjemno redko vrsto napačne izpeljave, ki bo še morala dobiti svoje ime, a je vprašanje, če si zaradi svoje nesmiselnosti to zasluži.

Oblika uporabljenega načela je očitno naslednja: »Če x ne spoštuje A, ki utemeljuje njegov obstoj, potem x ne obstaja ali preneha obstajati«. Zaradi večje razumljivosti smo izpustili »se zastavlja vprašanje ali sama sebi postavlja vprašanje«. Navedimo nekaj primerov, ki so analogni Pukšičevemu: »Če država Slovenija ne spoštuje kateregakoli člena svoje ustave, potem preneha obstajati.« Ali: »Če krajevna skupnost (zavod, društvo) krši svoj statut, se zastavi vprašanje, ali še obstaja kot krajevna skupnost.« Odsotnost (vzročne) korelacije med »spoštovanjem določil« in »obstojem« je očitna – kršitve in nespoštovanje določil iz ustanovnih aktov, pogodb, ustave in podobno pač v ničemer ne ogrozijo obstoja države, institucije, organa ali kateregakoli pravnega subjekta. Načelo v tem pogojniku je torej neveljavno.

Oblika celotnega argumenta bi lahko bila naslednja: (1) »Če Avstrija ne spoštuje določil svoje pogodbe, preneha obstajati.« (2) »Avstrija ne spoštuje določil svoje pogodbe.« Torej (3) »Avstrija preneha obstajati.« Ker (1) ne drži, tudi sklep ni veljaven. In kaj bi se zgodilo, če bi se avstrijski politiki začeli množično zavzemati za ignoriranje državne pogodbe, češ da gre za relikt hladne vojne, ki ga je čas že zdavnaj povozil? Če njih ta pogodba ne obvezuje, ker je ne priznavajo več, je očitek o spodnesenem temelju avstrijske državnosti bolj utemeljen, vendar odvisen od pravne presoje.