AVIZO
Pozdravljeni v najbolj filmskem radijskem terminu v Totem mestu. Spet je pred nami ura oddaje Filmsko vrtoglavo, ki jo bomo začinili z nekaj standardnimi začimbami, za desert pa vam ponudili še kakšno presenečenje. Med standardne gotovo sodi rubrika Ozvočeno, v kateri bo danes precej vročične okuse ponujal »soundtrack« za film Boogie Nights. Edukacijo bomo namenili festivalskemu avgustu. Od preostalih rubrik pa je tu še nepogrešljivi Filmočvek z običajno mero filmskih novic. Presenečenja pa ne bi bila presenečenja, če bi vam jih izdali že takoj na začetku, zato kar potrpežljivo ostanite v naši družbi.
GLASBA: Best Of My Love – The Emotions
OZVOČENO
Danes gotovo že kultni film »Boogie Nights« iz leta 1997 režiserja in scenarista Paula Thomasa Andresona, sledi zgodbi mladega nadobudnega »fana« Bruca Leeja, ki ob pomanjkanju pravega igralskega talenta, v poznih sedemdesetih vstopi v svet pornografske industrije. Skozi pripoved sledimo vzponom in padcem njegove pornografske kariere, kjer zavoljo svojega predimenzioniranega orodja kmalu postane porno zvezda, znan pod umetniškim imenom Dirk Diggler. Kot je v DVD komentarju k filmu potrdil tudi režiser, film ohlapno temelji na resnični zgodbi igralca pornografskih filmov Johna Holmesa. Andersona je zgodba pritegnila potem, ko jo je leta 1989 zasledil v reviji »Rolling Stone«.
Film, v katerem je glavno vlogo prepričljivo odigral Mark Wahlberg, je bil nominiran za tri Oskarje. Burt Reynolds je bil nominiran za najboljšega stranskega igralca za vlogo režiserja porno filmov. Prav tako za stransko vlogo pa je bila nominirana tudi Julianne Moore. Oba stranska igralca sta bila podobne časti deležna tudi na Zlatih globusih, s to razliko, da je Reynolds nagrado tudi prejel. Paul Thomas Anderson pa je več kot zasluženo prejel nominacijo za najboljši scenarij, če pa smo povsem iskreni, bi si zaslužil še kaj več.
Paul Thomas Anderson je v »Boogie Nights« pogumno šel tja, kamor si številni režiserji, sploh pa ameriški, upajo le redko – v ameriško multi- miljardersko pornografsko industrijo. V filmu je prikazal jasen in razločen portret ameriške kulture in morale konca sedemdesetih in začetka osemdesetih, kot jo na svoji koži doživlja pisana skupina igralcev in ustvarjalcev v cvetoči pornografski industriji.
Ob filmu »Boogie Nights« sta bila izdana dva »soundtracka«. Prvi je izšel hkrati s filmom leta 1997, drugi pa leto kasneje. Albuma družno predstavita skoraj vse komade, ki so se tako ali drugače pojavili v filmu.
Glasba za film se seveda pretežno napaja v bazenu glasbe iz konca sedemdesetih, ko so prevladovali funky disco groove zvoki, ki kar kličejo po plesišču. Slišimo lahko vse, od najbolj kičastih pop »štanc« do zares prepoznavnih in kvalitetnih svetovnih uspešnic, ki družno ustvarjajo enkratno in relevantno zvočno kuliso za dogajanje, ki mu sledimo. Glede na dano obdobje je Anderson izbral zares enkraten cvetober glasbe, ki tudi onkraj danega konteksta izpričuje zgodovinsko verodostojnost. Predstavitev »soundtracka« smo začeli z klasiko “The Best of My Love” skupine The Emotions, nadaljevali pa bomo v vročo erotičnem slogu z “Jungle Fever” legendarnih Chakachas. Sledijo pa še sladkobna “Brand New Key” pevke Melanie, razvpita “Ain’t No Stoppin’ Us Now” dua McFadden & Whitehead, “Livin’ Thing” banda The Electric Light Orchestra, melanholično romantična »God Only Knows« skupine The Beach Boys, zaključili pa bomo z enim najbolj razvpitih hitov sedemdesetih “You Sexy Thing” banda Hot Chocolate in povsem za konec še čudovito »Driver’s Seat« »one-hit wonder« skupine Sniff N’ The Tears.
Glasba za film Boogie Nights nas ponese skozi sedemdeseta in osemdeseta kot le malokateri drugi glasbeni izdelek, hkrati pa mu uspe uspešno pričarati podobo zvezdniškega kot tudi nekoliko manj zvezdniškega življenja porno ikone Dirka Digglerja.
GLASBA: Jungle Fever – Chakachas
FILMOČVEK
Med 7. in 12. avgustom je v Ljutomeru potekal drugi festival filma in vina, znan tudi kot Grossmannov filmski festival, ki so ga lani prvič pripravili v spomin na pionirja slovenskega filma, domačina Karola Grossmanna.
Festival, ki so ga lansirali lansko leto ob 100. obletnici prvih slovenskih filmskih zapisov v kraju, kjer so ti ravno nastali, je tako dobil svoje drugo nadaljevanje. Njegov namen je sicer postati osrednja prleška prireditev s posebnim ozirom na regionalne prednosti in posebnosti, na področju filmskega programa pa je v celoti posvečen nekomercialnim žanrskim filmom svetovne kinematografije.
Program je bil razdeljen v štiri sekcije. V uradnem tekmovalnem programu so se filmi, po oceni strokovne žirije kombinirane z glasom občinstva, potegovali za glavno festivalsko nagrado ter naziv Hudega Mačka. Nagrado je letos prejel mladi srbski režiser Stevan Filipović.
Avtor filma »Šejtanov bojevnik« je občinstvo in strokovno žirijo prepričal z izdelkom, o katerem je predsednik žirije Franci Slak dejal, da je izdelek mlade generacije, ki je pripeljala fantastični žanr v ta prostor in ga tudi uspešno tehnično razvija.
V tekmovalnem delu je bilo sicer predvajanih šest filmov, ob zmagovalnem še Črna noč, Go west, Infekcija, »Moj oče in moj sin« ter »Spet in spet«. Tako kot na filmskem festivalu v Izoli so letos kot pogoj za sodelovanje organizatorji Grosssmannovega festivala postavili udeležbo enega izmed avtorjev filma na eni izmed njegovih projekcij. V Ljutomer, kjer je Karol Grossmann pred 101 letom ustvaril tudi prvi slovenski film, je tako pripotoval tudi novi hudi maček, ki je o festivalu dejal, da je v redu, nad nagrado pa je bil navdušen.
V tujem aktualnem programu so se predstavili nekateri novejši biseri žanrskega filma, v retrospektivni sekciji Stari Mački pa nekateri tuji režiserji, ki so na tak ali drugačen način zaznamovali svetovno žanrsko kinematografijo.
Za življenjsko delo so na festivalu, kjer si naslednje leto želijo predvsem več obiskovalcev, nagradili režiserja Krsta Papića. Njegove filme so predvajali v sekciji Retrospektive, kjer so si lahko obiskovalci ogledali njegove filme Izbavitelj, Kilink v Istanbulu, Trije veličastni možje in Lisice. Lisice je film posnet leta 1969 in velja za najodmevnejši film tega 73-letnega hrvaškega režiserja. Zanj je v Pulju prejel zlato areno za najboljši film in režijo, film pa še danes velja za eno najpomembnejših del takratnega t. i. jugoslovanskega črnega vala. Obenem je tudi prvi film, ki se eksplicitno ukvarja z obdobjem informbiroja, s politično psihozo, ki je tragično zaznamovala življenja navadnih ljudi.
Tako kot mladi maček se je tudi lastnik naziva stari maček, festivala v Ljutomeru udeležil osebno in ob podelitvi nagrade dejal, da sicer filmarji filmov ne delajo zaradi nagrad, a so vsi vseeno veseli, ko dobijo kakšno.
Na festivalu filma in vina so bili pod strogim očesom žirije tudi digitalni filmi. Podelili so Mladega hudega Mačka za najboljši digitalni kratki film, ki je bil izbran med prijavljenimi filmi, ne glede na geografski poreklo, prednost pa so imeli filmi žanrskega predznaka.
Miha Mehtsun in Boštjan Lačen, ki sta presojala to sekcijo, sta odločila, da je najboljši izdelek posnel domači avtor Tomaž Gorkič, avtor t. i. »gore« komedije »Sendvič«, in tako postal mladi hudi maček. Damir Levantič, Mare Bulc, Sebastjan Starič in Katarina Avber so se vživeli v vloge treh znancev in nove natakarice, ki si jo fantje ogledujejo. Najglasnejši med njimi se jo odloči osvojiti, a ima Lea z njim drugačne načrte. Za naziv so se potegovali še avtorji filmov Bratstvo in enotnost, (S)prehod, »Condor kmet proti Venom triadi«, Kratki film o dolgem filmu, Pagit, Zadovoljstvo in »Raven-sky«.
Vzporedno s festivalom je filmska praksa PLAN 9 na izobraževalno-praktični delavnici snemala kratke filme, v katerih so sodelovali tudi nekateri povabljeni gosti.
GLASBA: Brand New Key – Melanie
FILMOČVEK
66-letni režiser George A. Romero je podpisal pogodbo, da bo napisal in režiral film Samotni otok (Solitary Isle), triler o ekspediciji na zapuščeni otok, ki pa se kmalu sprevrže v morijo, saj se popotniki spoprimejo z neznanimi temnimi silami.
Romero je lani posnel četrti film na temo živih mrtvecev. Film, ki bo temeljil na kratki zgodbi Kojija Suzukija bo najbrž distribuiral studio 20th Century Fox. Romero je že daljnega leta 1968 postavil temelje zombijevskemu žanru grozljivk s filmom Noč živih mrtvecev. Čez deset let jih je poslal v supermarket z Zoro živih mrtvecev (1978), v tretje pa še v vojaško oporišče, v Dnevu živih mrtvecev (1985). Prvi film je predelavo doživel leta 1990, drugi pa leta 2004. Lani je Romero trilogiji dodal še četrti del, z naslovom Dežela živih mrtvecev.
—–
Novi dokumentarni film About A Son o pokojnem pevcu Nirvane Kurtu Cobainu je režiral A. J. Schnack, ki je imel na voljo okoli 25 ur doslej še neslišanega materiala, predvsem intervjujev, ki jih je s Cobainom naredil Michael Azerrad. Film se bo poleg pogovorov s Cobainom osredotočal na tri mesta, kjer je roker preživljal svojo mladost – Aberdeen, Olympio in Seattle. Avtor pa ga opisuje kot “izlet skozi Cobainove osebne uspehe in padce, misli in izkušnje, ki gledalcem ponudi intimen vpogled v to legendarno figuro v popularni kulturi”. Ali bo dokumentarec tudi mednarodno distribuiran, zaenkrat ni znano, dejstvo pa je, da ga bodo zavrteli na filmskem festivalu v Torontu, ki se bo odvijal med 8. in 16. septembrom.
—-
Režiser James Cameron se je po uspehu s filmom Titanik povsem posvetil snemanju dokumentarcev in tako se je sedaj kot producent lotil tudi projekta razkrivanja bibličnih dogodkov.
V dokumentarnem filmu »The Exodus Decodes« skuša najti dokaze za hipotezo, da zgodba o Mojzesovem ločevanju Rdečega morja med begom Židov iz Egipta, kot uči sveto pismo, zares drži.
Toda Cameron Mojzesov čudež ne pripisuje božjemu posredovanju, temveč z arheološkimi odkritji dokazuje, da naj bi bil zato odgovoren izbruh ognjenika, ki je povzročil tsunami, kar je povzročilo začasen umik voda in kasnejšo hitro vrnitev, ki je uničila faraonovo vojsko, ognjeniški pepel pa naj bi potem v verigi naravnih sosledij povzročil 10 božjih kazni, ki so po pričevanju svetega pisma doletele Egipt.
GLASBA: Ain’t No Stoppin’ Us Now – McFadden And Whitehead
KRITIČNI BAZAR
Tuš
GLASBA: Livin’ Thing – ELO
EDUKACIJA
Festivalski avgust
Pred enim večjih filmskih festivalov, gotovo pa enim najbolj prestižnih v Benetkah, ki se bo začel 30. avgusta, se v mesecu avgustu zvrsti kar nekaj zanimivih festivalov, ki jih bomo pod lupo vzeli v današnji edukaciji. Začeli bomo na najoddaljenejšem, ki je potekal v avstralskem Brisbaneu. Festival, ki se je zaključil 11. avgusta, je pod uradnim nazivom »Brisbane International Film Festival« potekal že 15-ič zapored.
Ob klasičnih tekmovalnih sekcijah je posebnost festivala kategorija za najboljši otroški film, ob tem pa je festival ponudil gledalcem tudi kar nekaj zastonjskih projekcij. Na festivalu se je predstavilo okoli 300 filmov iz vsega sveta.
Nagrade so letos pobrali naslednji filmi: FIPRESCI Award je prejel čudoviti mongolsko – nemški »The Cave of the Yellow Dog« režiserja Byambasuren Davaa, t.i. NETPAC Award je prejel južnokorejski »Blood Rain« Kim Dae-seunga, zmagovalec t.i. Interfaith Award pa je postal filipinski film »The Masseur« režiserja Brillante Mendoza.
—–
Dan kasneje kot festival v Brisbaneu se je zaključil 59. filmski festival v švicarskem Locarnu. Ta ugleden filmski festival se je pred okrog 8000 obiskovalci na »Piazza Grande« začel s premiero hollywoodskega akcijskega spektakla “Miami Vice”, filmsko priredbo slovite televizijske nadaljevanke iz osemdesetih, cenjenega režiserja in scenarista Michaela Manna. V glavnem programu Locarna so prikazali 21 filmov, ki so se potegovali za zlatega leoparda. Tega je domov odnesla Andrea Staka in njen nemško- švicarsko-bosansko-hercegovski film »Gospodična« (Fraulein). Film sledi življenju Srbkinje, ki je pred tridesetimi leti emigrirala v Švico, kjer ob dolgočasnem življenju prav zaživi šele, ko sreča sonarodnjakinjo Ano, ki je v Švico emigrirala pred kratkim. Nagrado leoparda prihodnosti so podelili prav tako švicarski režiserki Carmen Stadler za film Nachtflattern (Nočno frfotanje), medtem ko je zlatega leoparda sedanjosti za film Verfolgt (Zasledovan) prejela njena nemška kolegica Angelina Maccarone. Iranskemu režiserju Samanu Salourju, ki je v Švici sodeloval s filmom »Za pogreb hočem nekaj kilogramov datljev« pa je žirija podelila posebno nagrado. Tudi francoska režiserka Isabelle Czajka bo doma imela vsaj eno zverino, saj je v Locarnu prejela leoparda za najboljši prvenec, za film L’annee suivante (Leto potem). Z ukročenim leopardom je v Locarnu poziral tudi nemški igralec Burghart Klaussner, ki si ga je prislužil za svoj prispevek k filmu »Der Mann von der Botschaft« (Mož z ambasade), ki ga je režiral Dito Tsintsadze, medtem ko so za najboljšo igralko razglasili Američanko Amber Tamblin, ki je nagrado prejela za vlogo v filmu o detomoru »Stephanie Daley«.
V švicarskem letovišču se je zbralo tudi kar nekaj znanih imen, med drugimi je festival obiskal tudi ameriški igralec Willem Dafoe, ki je ob tej priložnosti prejel posebno priznanje za življenjsko delo.
Na festivalu so se za nagrade potegovali tudi slovenski filmski ustvarjalci, a so se jim zverine letos izmuznile. Za leoparda prihodnosti, ki nagrajuje kratke filme, se je boril film »Ohcet« režiserja Petra Pašića, vendar mu žirija, v kateri je odločal tudi Jan Cvitkovič, nagrade ni namenila. Prav tako se je pri sodelovanju končala udeležba latvijsko-estonsko-slovenske koprodukcije Talec (Kilnieks) režiserke Laile Pakalnina, v kateri je igral tudi Branko Završan.
Letos je festival doživel tudi svojevrsten političen odmev, saj je zaradi vojne v Libanonu od sodelovanja moralo odstopiti izraelsko zunanje ministrstvo, ki je nameravalo sponzorirati program kratkih filmov, nastalih v državah vzhodnega Sredozemlja. Organizatorji so s to potezo želeli ohraniti nevtralnost festivala.
GLASBA: God Only Knows – The Beach Boys
EDUKACIJA
Sedaj pa k bolj aktualnim festivalom. Med 14. in 27. avgustom poteka filmski festival v škotske Edinburghu. Gre že za 60 jubilejno izvedbo največjega in najstarejšega filmskega festivala v Veliki Britaniji, ki poteka vzporedno ob svetovno znanem »Edinburgh Festivalu«.
Letos se bo na festivalu predstavilo 163 filmov iz 37 držav vključno z 118 celovečerci od katerih jih bo kar 34 na festivalu doživelo svetovno premiero.
V t.i. »gala« selekciji se bo predstavilo 9 novih filmov že priznanih avtorjev, med drugimi se bodo z novimi stvaritvami predstavili: Kevin Smith z uspešnim nadaljevanjem kultnih “Clerksov”, Terry Zwigoff bo predstavil “Art School Confidential”, Jonathan Dayton in Valerie Faris pa bosta predstavila že zdaj odmeven “Little Miss Sunshine”.
Britanski »gala« program vključuje 12 filmov, me drugimi satiro o »rock and roll« dvojčkih z naslovom “Brothers of the Head”, “Cargo” Clivea Gordona in film Braina Cooka “Colour Me Kubrick« – parodijo o posnemovalcu Stanleya Kubricka, v kateri blesti John Malkovich.
Festival je odprla premiera filma “The Flying Scotsman” režiserja Douglasa Mackinnona, v katerem lahko spremljamo življenjsko zgodbo ekscentričnega škotskega kolesarja Graeme Obreea, bivšega svetovnega rekorderja v vožnji na uro, ki mu je ta rezultat uspel na doma narejenem kolesu, ki si ga je sestavil iz ostankov pralnega stroja.
Na festivalu bo v pisani množici filmov zastopana tudi slovenska kinematografija; slovenski dnevi na Škotskem bodo od 19. do 21. avgusta, ko bodo najprej predvajali Šterkov zadnji film Uglaševanje, nato pa še Kozoletov izdelek Delo osvobaja.
Na festivalu bodo seveda podeljevali tudi nagrade, ki pa so večinoma rezervirane za britanske filme, medtem ko lahko priznanje od tujih filmov dobijo le filmi, uvrščeni v sekcijo Gala, kjer pa slovenskih filmov ni. Zmagovalca v obeh sekcijah določi občinstvo, ki je bilo recimo lani najbolj naklonjeno južnoafriškemu filmu Tsotsi, leto prej pa jo je prepričal film Inside I’m Dancing. V zadnjih letih so bili med dobitniki nagrade filmi kot so Čudovita usoda Amelie Poulain, Buena Vista Social, Do nazga in Billy Elliot.
Posebne pozornosti bodo letos deležni tudi dokumentarni filmi, ki se jih bo na festivalu predstavilo kar 23. Na festivalu, ki se je pred 60 leti začel predvsem kot festival dokumentarnega filma, bodo letos prvič v tem žanru podeljevali tudi nagrade.
Če se je že začelo z dokumentarci, pa se je rdeča nit prireditve skozi desetletja konstantno spreminjala. V 60. letih so tako recimo vpeljali retrospektive, na katerih so predvajali filme režiserjev, kot so John Huston, Sam Fuller, Douglas Sirk in Martin Scorsese.
Na izbor bodo gledalci imeli tudi kategorijo glasbenih videov, sekcijo abstraktnih in art filmov kot tudi sekcijo kratkih in animiranih filmov.
Festival bodo med drugimi obiskali Steven Soderbergh, Charlize Theron, Sigourney Weaver, Arthur Penn, Alan Arkin, Iain Smith in Kevin Smith. Kot pokrovitelj in patron festivala pa bo tam prisoten tudi sir Sean Connery. V soboto bo Connery vodil tudi posebno prireditev ob 60. obletnici festivala.
Festival se bo zaključil z digitalno popravljeno noir klasiko Carola Reeda “Odd Man Out” film, v katerem je zaigral tudi legendarni James Mason.
Popolni program festivala in druge podrobnosti o festivalu lahko najdete na naslovu www.edfilmfest.org.uk.
—–
Med 18. in 26. avgustom 2006 bo v Sarajevu potekal 12. mednarodni »Sarajevo Film Festival«, ki ga bomo podrobno spremljali tudi na našem radiu. Festival ima specifično nalogo promocije regionalne kinematografije v svetu in doma. Festival bo v svoji 12 izvedbi gledalcem in profesionalcem iz regije ponudil najnovejše produkcije iz teh držav.
Ob fokusu na regijo se festival v 13-ih različnih kategorijah osredotoča tudi na izbor kvalitetnih filmov iz mednarodne produkcije.
Sarajevo Film Festival bo kot vsako leto obiskalo tudi nekaj prominentnih figur iz sveta filma. Tako bodo letos Sarajevo obiskali Danny Huston, Emily Watson in producentka Cat Villiers, ki bodo publiki predstavljali fantastični avstralski neo-western »Proposition«, ki ga je po scenariju Nicka Cava lani posnel John Hillcoat.
Sarajevo Film Festival letos prinaša novost v sekciji dokumentarnega filma, kjer se bodo filmi prvič merili tekmovalno. Kot vse ostale tekmovalne sekcije nosi tudi nagrada za najboljši dokumentarni film ime »Srce Sarajeva«. Tretjič zapored bo žirija podelila tudi nagrado, ki jo financira švicarska vlada in jemlje v obzir filme, ki se lotevajo vprašanja človekovih pravic.
—-
Cilj filmskega festivala v kanadskem Montrealu je promovirati kulturno različnost in razumevanje med narodi tako, da zbliža filme vseh kontinentov v enkraten filmski praznik, ki bo letos potekal med 24. avgustom in 4. septembrom.
Festival bo potekal v osmih sekcijah. Ob klasičnem tekmovalnem programu so tu še tekmovanje za najboljši prvenec, dokumentarna sekcija, sekcija posvečena t.i. »world cinema«, sekcija retrospektiv, kino pod zvezdami in sekcija kanadskega študentskega filma ter t.i. “HORS CONCOURS” sekcija, v kateri prikažejo odmevnejše mednarodne filme priznanih avtorjev in poteka izven tekmovalnega programa. Podelili bodo nagrado občinstva, nagrado za najpopularnejši kanadski film, nagrado za najboljši film iz latinske Amerike, najboljši dokumentarni film in nagrado za najboljši kanadski kratki film.
O 63. izvedbi Beneškega filmskega festivala, ki bo potekal med 30. avgustom in 9. septembrom in o festivalu, ki bo od 8. septembra potekal v kanadskem Torontu, pa bomo kaj več povedali v naslednjih oddajah Filmsko vrtoglavo.
GLASBA: You Sexy Thing – Hot Chocolate
Slovo
Ponovno smo spravili pod streho še eno poletno filmsko ekskurzijo. Tokrat kot ste verjetno opazili brez rubrike Kinoštanca, kar je, verjamemo, lepo svarilo mariborski kinematografski ponudbi. V naslednjem tednu vas pričakuje ponovitev ene starejših oddaj, nato pa bomo počasi krenili naproti novi radijski sezoni, ko nas boste lahko z svežimi filmskimi vsebinami ponovno poslušali vsak teden. Lep filmski pozdrav!
GLASBA: Driver’s Seat – Sniff N’ The Tears
ODJAVA