14. 5. 2019  Ljubljana

Okrogla miza ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina

  • Organizator: Slovensko filozofsko društvo

Vljudno vabljeni  na okroglo mizo ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina, ki bo v torek, 14. 5. 2019, ob 18. Uri, v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, 1000 Ljubljana.

Slovensko filozofsko društvo vabi ljubiteljice in ljubitelje filozofije na okroglo mizo ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina, činitelja paradigmatske spremembe v filozofskem mišljenju in filozofa, čigar misel povezuje mišljenjski napor avtorjev z različnih smeri filozofskega udejstvovanja. Medtem ko je Wittgensteinovo akademsko mladost zaznamovalo ukvarjanje z razmerjem med stavčnimi propozicijami in svetom v okviru logičnega pozitivizma (Logično-filozofski traktat, prvič izdan leta 1921), pri čemer je prav njegov doprinos vidno pripomogel k razkritju aporetičnosti tovrstnega pristopa k filozofiji, ga je nemirni duh gnal k odmiku od zgodnje misli (Filozofske raziskave, izdane posthumno leta 1953), pri tem pa je odločilno botroval zasnutju oxfordske šole vsakodnevnega jezika, (jezikovne) pragmatike in splošni spremembi v dojemanju vloge filozofije v življenju, praktične umeščenosti človeka v svetu kot pogoja razumevanja, in pomena obstoja mnoštva jezikovnih iger, ki se večinoma samostojno porajajo v raznoterih kontekstih življenjskih oblik.

O pomenu dela ključnega misleca “jezikovnega obrata” v filozofiji se bodo v Trubarjevi hiši literature pogovarjali vodilni slovenski poznavalci in poznavalka njegove misli, dr. Andrej Ule, dr. Borut Cerkovnik, dr. Varja Štrajn in dr. Urh Vele.

“Kar je kot tako, dejstvo, je obstoj atomarnih dejstev.” (Ludwig Wittgenstein, Logično-filozofski traktat, 2)

“Pomisli na orodja v zabojčku za orodje: tu so kladivo, klešče, žaga, izvijač, zložljivi meter, lonček z lepilom, lepilo, žeblji in vijaki. – kakor so različne funkcije teh predmetov, tako so različne tudi funkcije besed. (Podobnosti pa obstajajo tukaj in tam.) Kar pa nas zmede, je seveda uniformnost njihovega pojavljanja, ko so nam besede izrečene ali ko nam stopajo nasproti v pisavi in tisku. Kajti njihova uporaba ni tako jasno pred nami. Še posebej, ko filozofiramo.” (Ludwig Wittgenstein, Filozofske raziskave, §11)

“Ali nisem vse bolj primoran reči, da logike na koncu koncev ni mogoče opisati? Ogledati si moraš jezikovno prakso, pa jo boš videl.” (Ludwig Wittgenstein, O gotovosti, §501)

Vir: http://www.sfd-drustvo.si/event/okrogla-miza-ob-130-obletnici-rojstva-ludwiga-wittgensteina/