Ko smo v 18. januarja 2016 objavljenem stališču Alternativne akademije zapisali, da je »žičnata ograja očitno politični označevalec«, si nismo mogli predstavljati, da bo že po enem letu ta ugotovitev dobila večkratno potrditev. Sprejetje ne samo pravno spornega, ampak sramotnega, nemoralnega (ne-etičnega) zakona in razlage, ki jih za tako zakonodajo dajeta predsednik vlade in ministrica za notranje zadeve, jasno ilustrirajo zaskrbljujoče nazadovanje slovenske demokracije glede na njena zgodnja leta. Ustava, s katero Zakon o tujcih po vrsti kvalificiranih ugotovitev doma in v tujini prihaja v nasprotje, je nastala v času, ko smo v Sloveniji dobro razumeli pomen človekovih pravic in odprtosti družbe za razumevanje različnosti.
Zakon, ki zdaj z vso nesramnostjo velja, pravzaprav nima nobenega racionalnega in niti ne praktičnega razloga. Če bi se namreč fantazmatske situacije, ki jih slika politika generiranja splošne paranoje, uresničile, bi bilo povsem vseeno, ali bi tak zakon imeli ali ne. Funkcija zakona je drugačna! Pred našimi očmi se odvija nadaljevanje regresivne politične logike, katere začetek ponazarja žičnata ograja. Z največjim obžalovanjem ugotavljamo, da srečujemo tudi v Sloveniji pojav, ki ga lucidni filozof Srećko Horvat imenuje »ekstremna sredina«. Čeprav ne povsem brez hvalevrednih »disidentskih« glasov s predsednikom Državnega zbora na čelu, se vladajoča stranka s svojimi ravnanji in stališči približuje ekstremistični desnici in z njo tekmuje v ostrini paranoidnega in slabo prikritega sovražnega govora.
Opozarjamo, da je takšna predstava za volivce vse preveč nevarna, saj odločilno prispeva k brutalizaciji političnega prostora in v celotni družbi ustvarja nacionalistično, agresivno in represivno vzdušje. S sprejetjem zakona, ki se sklicuje na varnost, pa se vse te za demokracijo smrtno nevarne težnje legalizirajo. Diskurz, v katerem se značilno pretirava s kategorijo varnosti, soustvarja akutno nevarnost družbene implozije. To, da so vse od Trumpove Amerike do mnogih držav članic EU navzoče težnje po demonizaciji migracij in obrat k politikam »ekstremne sredine«, ne moremo jemati za utemeljeno opravičilo za to, da se je Slovenija že po 25 letih »naveličala« demokracije in spoštovanja človekovih pravic.
Bojimo se, da je regresija slovenske politike šla že predaleč, da bi ta še bila vredna apeliranja na temeljit razmislek o svojih početjih. Zato verjamemo le še v moč akterjev civilne družbe, od posameznih institucij (varuh človekovih pravic), preko zlasti mednarodnih in domačih nevladnih organizacij in v tisti del javnosti, ki še premore kanček vesti, da se politiki razgradnje demokracije zoperstavi. Mar ni svojevrsten simptom, da je do spoznanja, ki ga slovenska levica ne premore, prišel celo sam papež?
Predsednik društva Alternativna akademija
prof. dr. Darko Štrajn