»Populizem ni usmerjen toliko proti liberalizmu, kolikor proti pluralizmu.«

»Danes je, po mojem, kriza liberalizma, a tudi socialne demokracije, v njuni nesposobnosti, da bi se zoperstavila razdiralni populistični re­toriki, ki razjeda javni diskurz z izkorišča­njem najbolj primitivnih čustev. Pri vsaki ideologiji je domišljija zelo pomembna, toda pri desničarskem populizmu nimamo opraviti z domišljijo, temveč s fantazmami. Te fantazme so sestavljene predvsem iz strahu pred prihodnostjo, divjih spekulacij glede neizogibnega razkroja in vizij prete­če nevarnosti. Če takšnim fantazmam do­volimo, da se razširijo, lahko zbežijo izpod nadzora. Populisti uspevajo in uživajo pri svojem širjenju; do skrajnosti podpihujejo občutek dezorientiranosti, kar jim omogo­ča, da se predstavijo kot sidro odločnosti v kaotičnem svetu.«