21. 4. 2014

»Ni težava v tem, da je vsega premalo, ampak da je vsega preveč!«

»Ne maram, ko mi nekdo reče, da sem aktivist. Ne počutim se kot aktivist. Ne borim se s predstavniki korporacij, ne rešujem pragozdov ali ščitim nedolžnih žrtev z lastnimi rokami. Jaz sem čisto normalen državljan. Ne strinjam se z idejo, da si aktivist, če javno izražaš mnenje in poskušaš prispevati k javni debati. Ne. To bi morali že tako in tako početi vsi državljani. Temu se reče demokracija. Civilizacija. To ni aktivizem. Da ti razmišljaš o politiki, državi in kam stvari gredo, ni aktivizem, to je nekaj, kar bi morali vsi imeti ponotranjeno. Kje se je zgubila ta ponotranjenost? S potrošniško družbo. S tem, ko se ljudje ne obravnavajo več kot ljudi, ampak kot potrošniki in proizvodi. Ni več medčloveških odnosov, ampak smo samo skupina znamk, ki se tržimo, prodajamo in kupujemo. Enostavno mislimo, da če bomo to svojo vlogo tržne znamke dobro opravili, bo v redu tudi vse drugo na svetu. Ne bo! Ne bo v redu. S tem samo delamo tekmece drug iz drugega, vlečemo drug drugega v prepad. Povečujemo individualizem – nesposobnost skupnega razmišljanja za skupno dobro. Tu se mora zgoditi preobrat; da ni v središču našega interesa dobiček. […]«