5. 6. 2017

Komunizem po letu 1989 – Razprave o razredni teoriji, realsocializmu in Vzhodni Evropi

»Če državljanstvo ne teži več k temu, da bi postalo univerzalni pogoj — v smislu širitve, kakršni smo bili priče od leta 1789 —, bo izgubilo smisel. Če bo dostopno zgolj uradno registriranemu, sedentarnemu belemu prebivalstvu zahodnih nacionalnih držav, bo to vodilo do avtoritarnih režimov, ki temeljijo na rasnem in moralnem strahu. Če bo enakost veljala le za razmeroma privilegirane »državljanske narode« v vedno manj številnih stabilnih meščan­skih državah, bo državljanstvo namesto univerzalnega pogoja, ki ga je obljubljala francoska revolucija, postalo mehanizem ločitve. Če prevladajo protiimigrantska retorika, protiislamsko sovraštvo, protiromska histerija in podobno, bo njihov simbolni in policijski red mogoče ohranjati le s tiranijo, ki bo imela navi­dezno podporo »ljudstva«, to pomeni premožnih belcev in tistih, ki si to prizadevajo postati.«