Etika (1677)

»Včasih vidimo ljudi tako prevzete z nekim predmetom, da mislijo, da ga imajo pred sabo, čeprav ga v resnici nimajo. Če se to dogaja človeku, ki ne spi, pravimo, da se mu blede ali da je nor. Nič manj nimamo za norih zaljubljence, ki noč in dan ne sanjarijo o ničemer drugem kot o ljubici ali kakšni razuzdanki. Vzbujajo nam posmeh. A pohlepnega človeka, ki ne misli na nič drugega, razen na dobiček ali denar, in častihlepneža, ki misli samo na slavo, nimamo za nora, ju pa preziramo, če nam škodujeta. Toda v resnici so pohlepnost, častilakomnost, pohota ipd. oblika norosti, tudi če jih sicer ne uvrščamo med bolezni.«