Mariborski študentje smo na Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru naslovili pobudo, da bi ŠOUM uradno podprla družinski zakonik.
Spoštovani!
Smo študentje Univerze v Mariboru in se na vas obračamo s pobudo, da bi Študentska organizacija Univerze v Mariboru uradno podprla družinski zakonik, o katerem se bo 25. marca odločalo na referendumu. Prepričani smo, da odločitev za podporo družinskemu zakoniku ni in ne sme biti odločitev o podpori eni ali drugi politični opciji, ampak odločitev o tem, ali podpiramo človekove pravice kot pravice vseh in ne zgolj določenih ljudi. Menimo, da je dolžnost študentov, da skupno in odločno stopimo v bran enakopravni in svobodni družbi.
Definicija družine v novem zakoniku se glasi: »družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.« Nasprotniki zakonika taki definiciji, ki skuša biti kar najbolj vključujoča in slediti realnim razmeram v današnji družbi ter maksimalno zaščititi otroka, nasprotujejo. Trdijo, da je definicija razvrednotenje »tradicionalne« (nuklearne) družine. Vendar pa zakon (država) ne more priznavati samo enega tipa družine in ščititi izključno tistih otrok, ki živijo v »tradicionalnih« družinah, ampak mora vse otroke obravnavati enako. V Sloveniji namreč živi 429.678 družin z otroki, od tega jih 55 % predstavljajo zakonski pari z otroki, 33 % enostarševske družine in 12 % zunajzakonski partnerji z otroki. Po podatkih Statističnega urada RS v vsaki 25. družini z obema staršema živi vsaj en otrok, ki ni skupen otrok para, več kot 55 % otrok se rodi zunaj zakonske zveze, več kot 1000 otrok živi v rejniški družini.
Zakon ne more vplivati na svobodno odločitev posameznikov o tem, s kom bodo živeli in s kom si bodo ustvarili družino, lahko pa da vsem otrokom, ne glede na to ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini ali pa v istospolni družini, enake pravice.
V svobodni, enakopravni in demokratični družbi ima vsak posameznik pravico živeti v skladu z lastnimi prepričanji in vrednotami, pod pogojem, da to omogoča tudi drugim. Ljudje v taki družbi morajo biti odprti in spoštljivi do drugače mislečih (pa naj gre za vprašanja vere ali pa izbire tega, v kakšni skupnosti si posameznik želi živeti) in si hkrati prizadevati za zakonodajo, ki bo omogočala sobivanje različnosti in ščitila vse posameznike enako, ne glede na to, ali predstavlajo večino ali manjšino. Drugačni morajo biti pred zakonom enaki.
Menimo, da je ravnanje nasprotnikov zakonika, pod pretvezo obrambe vrednot »tradicionalne« družine, nemoralno. Prizadeva si zgolj za to, da bi živeli v družbi, v kateri imajo pravice le nekateri. Drugače si ne moremo razložiti dejstva, da se tako zagriženo borijo proti zakonu, ki jim ničesar ne jemlje, ampak spreminja le to, da pravice podeljuje tudi nekaterim drugim ljudem, ki jih do sedaj niso imeli.
Nasprotniki zakonika, vsaj v javnih razpravah, nimajo pripomb glede pravic in novosti, ki jih uvaja zakonik (npr. družinska sodišča, uvedba zagovornika otrokovih pravic, mediacija itd.), ampak oporekajo zgolj temu, da so do enakih pravic upravičeni vsi otroci in vse družine. Prizadevajo si torej za neenakopravno in nesvobodno družbo. Družbo, v kateri imajo pravice samo nekateri.
Ali smo pri takšnih poskusih res lahko enostavno tiho? Menimo, da ne.
Zato, ker pravice pripadajo vsem in ne zgolj tistim, ki živijo v skladu z določenimi vrednotami.
Zato, ker imamo vsi – tako tisti, ki živijo v »tradicionalnih« družinah, kot tisti, ki živijo drugače – pravico do bivanja v skladu z lastnimi vrednotami.
Zato, ker ima otrok – ne glede na vrednostna stališča staršev – pravico do maksimalne zaščite.
Povzdignimo svoj glas! Podprimo družinski zakonik in naredimo simbolen korak k bolj svobodni, odprti in enakopravnejši družbi!
Pojdimo na referendum in obkrožimo ZA!
V imenu skupine študentov, prvopodpisani Anja Turin in Mateja Tiselj
V Mariboru, 25.2.2012