Policijska strogost do kolesarjev se povečuje

Slovenska kolesarska mreža, iniciativa društev:
– Ljubljanska kolesarska mreža
– Mariborska kolesarska mreža

Maribor, 22.7.2010

Policijska strogost do kolesarjev se povečuje

Medijem in zainteresirani javnosti

V zadnjih dnevih dobivamo veliko pritožb občanov o povečanem policijskem nadzoru nad kolesarskim prometom in visokih kaznih za neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Prav tako je bilo o tej problematiki možno v zadnjem času zaslediti pogostejše poročanje nekaterih slovenskih medijev.

Policija najpogosteje sankcionira vožnjo v nasprotni smeri kolesarske steze, kazen za ta prekršek pa znaša 120 evrov. (Zgolj za primerjavo: odvoz nepravilno parkiranega avtomobila s pajkom znaša denimo v Mariboru 80 evrov). Število podeljenih kazni se je v letošnjem prvem polletju povečalo za več kot 100% v primerjavi z enakim obdobjem lani. (Vir: Dnevnik)

Ker se uporaba koles v enem letu zagotovo ni podvojila, je evidentno, da se policijska strogost do kolesarjev povečuje hitreje kot napreduje rast kolesarskega prometa.

Zdi se nam problematično, da je policija tako rigorozna do uporabnikov koles iz naslednjih razlogov:

– s tem ne razrešuje osnovnega problema – neurejene kolesarske infrastrukture, ki je za uporabnike povečini nepraktična, nevarna, neudobna in nedostopna, hkrati pa neusklajena in neintegrirana v prometni sistem kot celoto.

– s tem preprečuje ljudem, da bi pogosteje uporabljali kolo kot najcenejše in najmanj škodljivo prevozno sredstvo ter spodbuja nadaljnjo uporabo avtomobilov,

– prikriva dejstvo, da so avtomobili največja grožnja naši varnosti, zdravju, okolju in ekonomskemu razvoju,

– ustvarja ozračje napetosti, nezadovoljstva in razdora med kolesarji in ostalimi udeleženci v prometu

Popolnoma se zavedamo pomembnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvajanja, saj so ta garant za varno in udobno vključitev vseh udeležencev v prometu. Niso pa predpisi dovolj, saj je navsezadnje infrastruktura tista, ki pogojuje obnašanje ljudi. In dokler bo infrastruktura kolesarjenje onemogočala, vožnjo z avtomobili pa še bolj spodbujala, bodo kolesarji pogosteje tudi kršilci predpisov, saj bodo v to prisiljeni. Pogoste so namreč situacije, ko kolesarji zavestno naredijo prekršek zaradi svoje varnosti.

Rešitev za omenjene probleme vidimo v tem, da se kolesarski promet začne obravnavati bolj celostno in se ga integrira v prometni sistem na način, da se ga ne krči ali omejuje pod pretvezo varnosti kolesarjev. Vsaj do sedaj se je izkazalo, da so bili strahovi o ogroženosti kolesarjev bolj namenjeni povečanemu udobju vožnje z avtomobili.

Dokazano je dejstvo, da prometna varnost narašča s povečanim številom uporabe koles. Policija tako s svojo strogostjo do kolesarjev, na dolgi rok ne prispeva k dvigu varnosti, ampak zgolj vzdržuje sedanje neurejeno stanje in ga prelaga na nedoločeno prihodnost.

V nadaljevanju podajamo ključne rešitve, ki bi jih v Sloveniji bilo potrebno izvesti, da bi sledili trendom držav z razvito kolesarsko in prometno kulturo. Spodaj so podani predlogi, ki se nanašajo predvsem na način izvedbe in vodenja kolesarskega prometa na različnih tipih prometnih površin, odvisno od okolja, gostote prometa in najvišje dovoljene hitrosti:

– Izven naselij (do 90km/h)

Kolesarske poti samostojno ali kolesarske steze na pločniku, ki se preuredijo v dvosmerne (po ZVCP so kolesarji in pešci pri tej opciji v legalni situaciji).

– Mestne vpadnice– štiripasovnice (do 90km/h)

Kolesarska steza na pločniku, ki se na obeh straneh ceste preuredi v dvosmerno (po ZVCP so kolesarji in pešci pri tej opciji v legalni situaciji) ali kolesarski pas na cesti, ki si ga kolesarji delijo z avtobusi.

– Glavne ceste v naseljih (do 50km/h)

Kolesarski pas na cesti, ločeno od pešcev in nikakor ne na pločniku. V bolj urbanih območjih, kjer je to dopustno, naj se te površine preuredijo v območja umirjenega prometa.

– Območja umirjenega prometa (do 30km/h)

Kolesarji si cesto enakovredno delijo z avtomobili in imajo na teh površinah prednost. Uvede se poseben znak (talna oznaka) – v ZDA je znan pod imenom »Shared lane marking – Sharrow« in je postavljen na sredino voznega pasu.

– Cone za pešce (hitrost pešca)

Kolesarji se lahko vozijo samo s hitrostjo pešcev, ki imajo na teh površinah absolutno prednost.

Vsi ti ukrepi so že danes možni v okviru obstoječe zakonodaje. Tudi cena za izvedbo teh ukrepov je minimalna v primerjavi z ukrepi, ki so namenjeni večji pretočnosti avtomobilov. Cena enega krožnega križišča se denimo giblje med 500.000 in 1.000.000 evri.

V preteklosti smo že naleteli na posmeh in ignoranco nekaterih posameznikov, češ, da je mešanje kolesarjev in avtomobilov v Sloveniji nemogoče zaradi naše mentalitete. Ti argumenti so povsem nepreverjeni in zasnovani na strahu, saj so kolesarji na cesti z avtomobili (do 50 km/h) dokazano bolj varni: prej so opazni, njihova dejanja so predvidljiva, ne prihajajo v konflikte s pešci, pravila vožnje so jasno določena.

Od pristojnih institucij, ki se ukvarjajo s prometom pričakujemo, da bodo naše predloge upoštevali z vso potrebno resnostjo in nas po potrebi vključili v konzultacije ter končno uvideli, da se s policijsko represijo ne pride daleč, ampak so potrebne sistematične, celostne in dolgoročne rešitve.

Za novo kulturo mobilnosti in dostopnost vseh!

Slovenska kolesarska mreža, za njo:

– Josip Rotar, predsednik Mariborske kolesarske mreže (040-458-119) in

– Gašper Žemva, predsednik Ljubljanske kolesarske mreže (031-886-315).