Zamislite si, z nekaj domišljije, da ste medved. S Pohorja, kolikor ga še niso pobrale Univerzijada in druge brezvestne oblike preživljanja prostega časa, si ogledujete mesto pod Pohorjem in – kot vam dopušča medvedja pamet, preudarjate, ali bi se podali do prvih hiš, prevrnili kakšen smetnjak ipd. Ker ste medved in se nikogar ne bojite, celo ne lokalnih oblasti, sklenete, da se boste podali v svetlečo pustolovščino pred sabo, imenovano Maribor. Tu in tam vam brundajoče možgane sicer prešine usoda vašega kolega Rožnika, a ker ste pač medved in niste nagnjeni filozofiranju ali kritičnem premisleku, ste že blizu naselij in paziti morate na promet.
Na tej točki – ker smo že omenili filozofijo, čeprav ne ravno v bleščečem kontekstu – velja omeniti, da bo vaša nagnjenost oziroma nenagnjenost k njej, v mestu bržkone lepo sprejeta. Bodoča evropska prestolnica kulture v resnici verjetno ni nikoli veliko dala za (ali na) filozofijo, trenutno (če ostanemo zgolj pri finančni plati ljubezni do modrosti) pa je prekosila celo samo sebe – vsaj če sodimo po ustreznem občinskem razpisu. Odgovorni pač menijo, da je filozofija nekaj nekulturnega in verjetno manj koristna od – kulture. A vrnimo se k vam in bodimo manj filozofski, bolj pustolovski in bolj alegorični in umetniškokulturni, da nam prvega ne bodo mogli očitati. Ker ste pač medved, vam je vseeno, kako je z odnosom mesta do filozofije, kulture in kritične misli; bolj vas zanimajo stavbe, denimo glomazna blokovska naselja, ogromni nakupovalni centri, črne stolpnice ipd. Medved se preprosto mora čuditi, kaj vse zraste na človeškem zelniku, a ne?
Čeprav bi bilo zanimivo počakati na vaš odgovor, gremo naprej. Vendarle se odločite, da vam je bližje zeleni okoliš, zato jo mahnete v mestni park in ko tja prilomastite … STOP! Stop? Kar tako nenadoma stojite pred izrezbarjenim drevesom (oziroma tem, kar je nekoč bilo drevo). Odnos ljudi do Rožnika, njegovo gnusno obglavljenje, bi še nekako prenesli, a to vas vsaj ni odvrnilo od romanja v Maribor. Toda vaše upodobitve, ki so jih dovolili izrezbariti ljubitelji forma vive v živo drevesno tkivo, to, še eno protizakonito obglavljenje, to je preveč! Naleteli ste na svojega prijatelja. Ampak česa tako odurno gnusno odvratno ogabno ostudnega še niste videli. Da, to je preveč celo za vašo medvedjo pamet.
Vse tiste, ki so to ustvarili in odobrili groteskno skulpturo, si mislite, bi morali vsak dan vsaj za tri ure in v vsakem vremenu privezati za izrezbarjeno drevo. Ne, ta kazen je premila. Privezati bi jih bilo treba za šest ur. Ne, tudi ta kazen je premila. Pregnati bi jih bilo treba in jim natakniti satelitske telemetrične ovratnice. No ja, ali pa zapreti v rezervat evropske fešte kulture, ki jo pripravljajo. To je za njih, kulturne vandale. Naj ga imajo, svoj geto z veliko denarja. Nas »medvede« pa naj pustijo pri miru.