Bonbonček 51
Butalci so po dolgem času končno imeli razlog za veselje in prešernost. Njihov predsednik je našel pravo deklino, vredno butalskega naroda. Vzniknila je kot feniks. Ampak ne iz kleti, od koder jih pobirajo sosedi. Ker vsaka ni prava. Končno, so mnogi zavzdihnili! Ko jo je videl in mu je podarila nasmešek, je takoj vedel: »sladkó mu nasmeja se Uršika zala: Nobene stopinjice še nisem plesala, de čákala tebe sem, res je, ni šala!«
Nič več samskega stanu, nič več ledik, so planile v jok mnoge mlade upanja polne Butalke. Novica, da se butalskemu narodu obeta prva dama, se je vztrajno širila po deželici. Ljudje so bili vzhičeni in so privoščili, osamosvojitelju pritiče osvajanje! Kdor zmore prek okopov in premikov, ta bo osvojil marsikaj. Skrivnost premierjevega preporoda tiči v mladi zdravnici, so dejali. Zadnje čase se celo smeje in malo manj spreneveda, so vedeli povedati bližnji. Hrvati ga ne zanimajo. Naj imajo tisti flik od zemlje. Predsednik države butalske tudi ne. Z njim se ne bo pogovarjal, ker ne komentira spletnih forumov in piknikov. Povsem se želim posvetiti njej, je kipelo iz njega! Urški čudoviti, hribolazki in športnici, prelestni mladenki. Ki so se ji vsi čudili. Onemeli so, ko so jo zagledani fletno, naravno in tako nedotaknjeno, beročo pri maši in vrtečo se na veselici. Že mnogim je zmešala glavo: »velja za vedno nasmejano in pripravljeno na zabavo in ples, najljubša ji je salsa, o njej pa vedo povedati tudi to, da je zlomila srce že marsikateremu matičarju (tako se imenujejo člani planinskega društva Bubljana matica«. Konec citata. »A kaj, bila je kraljica njih Urška brhka, plesáti ni dolgo nje volja bila.« Pa menda ja ne?
Butalci so skrivaj opazovali, kaj se bo izcimilo. Se nam obeta sanjska poroka? Virtualni butalski šov? Sanjski ženin, najlepši v deželi tej, kot pravi una novinarska profesorca? In sanjska ženska? Že res, da je ona 28 pomladi, on 48, ampak starost pri ljubezni ni pomembna, to že vemo. Kje pa! Rodnost pa tudi pada. Srce je tisto, ki se zaljubi, kajti »ko nárbolj iz zvezd je danica svetla, narlepši iz deklic je Urška bila.« In kdo bi jo mogel spregledati? In komu ne bi pripadala takšna roža bolj, kot Njemu? Vaščani so novega vasovalca sprejeli z odprtimi rokami. »Zaljubljenca se večinoma dobivata ob vikendih. Največkrat se odpravita v Buljepeno, kjer ima predsednik počitniško hišo, nekaj koncev tedna pa sta preživela tudi na Obali, kjer sta se nastanila v bizolskem hotelu Butnvue, ki naj bi bil v lasti premierjevega brata.« Konec citata. A ste videli, bratska pomoč v stiski!
Stvari so lepo tekle, romanca se je razvijala, bila je na vrhu sveta in svetila je kot svetilnik 21. stoletja. Sosedje lepe Urške, ki so za to, da bi nova slovenska prva dama morda lahko postala celo njihova sovaščanka, izvedeli šele pred kratkim, se ob tem le veselo muzajo. In so navdušeni, ker bodo sedaj postali slavni, njihov kraj pa bo verjetno dobil asfaltno cesto. Ne moreš pri punci spati, ne da bi se to na cesti poznalo! Če je on predsednik, kajpada! Pa kaj bi s cestami, potrebno bo tudi vzletišče, ali še bolje, letališče. »Eden izmed bližnjih sosedov pa je pripomnil, da se jim mogoče obeta celo pristajališče za helikopterje.« Konec citata. Butalci so si pač dobro zapomnili in »še vedno ne morejo pozabiti prizora izpred enega tedna, ko je Janša na poti iz Botize, kjer se je zaradi spornih posegov na slovenskem ozemlju ob mejnem prehodu srečal s brvaškim premierjem, s helikopterjem ustavil nad domačijo Urške, nad njo trikrat zaokrožil in veselo pomahal svoji Urški.« Konec citata.
Madonca, kako je bilo to fletno! Vsi so gledali skozi okna, takole prikrito. On pa je mahal in mahal. Krožil in krožil. Vaščanke so vlekle na plano svoje čipkaste robče in si trle solze od razneženosti. Vaščani, njihovi možje, pa so bili ponosni, da so vzgojili tako gorsko rožo, da jo trgajo kar iz zraka. Kakšna Hotiza, kakšen davkoplačevalski denar. Naš čovjek na službenom putu! Vasuje in snubi brez lojtre, s helikopterjem! Vidite, da zna. Naš predsednik to radi najbolje. A da bi bilo bolje, če bi vzel Botižanko? Da bi potem bil problem Botize hitro rešen? In da imamo še veliko potencialnih nevest ob mejah? Pa kakšna Botiža vendar, njo je minister butalski Bupel že zdavnaj šenkal Brvatom! Kaj bomo imeli probleme pred sabo, proč z njimi! Če hočejo Brvati kopati ceste in nasipe na naši strani, ni problem! Samo naj najprej vprašajo, da jim bomo pomagali in jim bo lažje!
Čisto vneti od čustev so Butalci pomislili, okoli koga naj sami zaokrožijo. Za koga trepeta njihovo nežno srčece? Seveda so poznali odgovor. Butnskalca jih je poželjivo čakala, zvesto in vselej na istem mestu. Premaknila se ni niti za ped. Vzeli so zalet, da jo objamejo. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili Butalci, se niso prav nič utrudili.
(citati so vzeti iz Direkta, 9. 9 2006, oddaje E-plus 10. 9. 2006 in Franceta Prešerna)