19. 12. 2006 Zofijina bodica

Brvati špricajo Butalce

Bonbonček 65

Dolgo časa so Butalci razmišljali in tuhtali, kako bi uredili odnose s sosedi Brvati. Pošiljali so na mejo patrulje, pa novinarje, pa specialce. Da nam čuvajo očetnjavo. Da nas državotvorno ubranijo pred sovragom, to lepo domovino našo. To je naše, so vzklikali. Tu preko se ne sme, da ne boste slučajno stopili semkaj, so jih svarili.

Brvati so bili kar malo užaljeni. Zakaj nad nas pošiljate specialce, so spraševali Butalce. Nas res čisto nič ne marate? Kaj smo vam naredili? In so Butalci dejali: kako naj vas pa maramo, ko želite loviti v našem, butalskem morju. Pa tale vaša ekološka cona, saj nas zafrkavate, da ne bi mogli do morja! In to našega. Pa ceste gradite po našem, zapovrh pa še z našo pomočjo in stroji. To res ne gre, da vam mi pomagamo!

Res se je bilo že hudo. Nabralo se je težav na eni in drugi strani, zato se je predsednik vlade butalske odločil, da bo Brvaški zapretil. Grožnje bodo morale zaleči. Tako več ne gre, je dejal. Če boste sprejeli svojo ribolovno cono, potem vas čaka usoda Burčije! A razumete? Mi vam ne bomo dovolili vstopa v Beuvropo, boste videli! Ostali boste zunaj, butasti Brvati. Jojte, se je razkuril predsednik.

A mu predsednik države brvaške ni ostal dolžan: prosim vas lepo, gospod Bejbej, vi nam kažete mišice. Nič drugega, to kažete svojim Butalcem, da ne bi izgubili političnih točk pri sebi doma. Zgibajte že te svoje mišice nekam, revčeki butalski. Skidajte se. Predsednik vlade butalske mu ni ostal dolžan: to niso naše mišice, je dodatno pojasnil, to so beuvropske mišice. Boste že videli, kako močna je Beuvropa, kakšne mišice ima!

Pa se Brvati seveda niso ustrašili. Beuvropske mišice gor ali dol. In so rekli naslednje: dajte že nehati s temi mišicami. Vas sploh ni v hlačah, dol vam bodo padle. Kakšne mišice neki? Vi ste pa res eni butalski revčeki. Poglejte se raje v ogledalo, pa pustite svoje specialce doma pri svojih ženah. In se je razhudil Bipe Besič, brvaški predsednik, in spomnil, da je to zaleglo, ko jih je takrat poslal domov. Kajti enkrat jih je poslal. Dobro smo jih prestrašili in zdaj imamo mir. Ko so ga vprašali, kako je mir dosegel, je pojasnil:

»Butalci so tam pripeljali svoje specialce, sam pa sem jim rekel, da bomo, če se bo to ponovilo, pripeljali društvo prostovoljnih gasilcev in jih ‘pošpricali’.«

Konec citata. Tako, zdaj imajo Brvati mir. Če bodo butalski specialci še kdaj prišli na Botizo branit Bejbejevo in Božinovo državotvornost, se bo zgodil curek. In pika. Špricali jih bomo. Prostovoljni gasilci in gasilke.

In se je spet razkuril slovenski Brdavs, zdaj že na Dunaju. Prav tisti, za katerega bi potrebovali Martina Krpana, da ga ukroti. Res jezen je že bil in znova zarotil z beuvropskimi mišicami. Kot bi želel reči: vi le špricajte, vi le uporabljajte brizgalko, ampak mi smo Beuvropa. Le poskusite pošpricati nas, le poskusite pošpricati Beuvropo! Boste videli, kdo bo na koncu najslajše moker!

No, in potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko so vrli Butalci slišali, da bodo Brvati špricali po njih, so bili najprej prestrašeni. To bomo pa mokri! To ne bo dobro, so dejali. Pa so jih Brvati pomirili: boste videli, poslali vam bomo naša fletna dekleta. Ona vas bodo špricala. Lepo vam bo, kar pridite.

Butalci so bili seveda navdušeni, ko so slišali, da jim Brvati pripravljajo Batomik Barmonik presenečenje. »To pa nej slabo«, so vzklikali in doživeli mokre sanje. A bosta tam kakšni vaši Šbelca in Šbela? Mi obožujemo Šbelo!

Nič ni pomagalo, ko jih je poskušal ustaviti okorni minister Bupel s svojo Beto, odpravili so se na Botizo. S sabo so vzeli pelerine in se nastavili, da jih Brvati pošpricajo. Kaj Brvati, brhke Brvatke bodo brizgale. Čakali so in čakali, zraven pa peli:

Ej lubca moja nocoj pridem po te
te ukradem mami in odpeljem te
nekam na lepše, na sok al’ sladoled
oh kako bo lep ta svet …

O ne ne ljubček tako pa to ne gre
meni že drugi je prižgal srce
mi moja brvaška gasilka že na pomoč hiti
da požar v meni pogasi

Ti sploh ne veš kaj zamujaš …
Zaman se trudiš, premalo mi ponujaš …

Izbrala si bom Butalca “tizga ta velizga”
saj brizgalna ta njegova res najlepše brizga
izbrala si bom Butalca “tizga ta velizga”
tudi meni je lepo ko tako zavriska …

Ej lubca moja ti vedno sama boš
saj noč in dan kliče ga dolžnost
Botiza in Butalija njegov sta drugi dom
tebe zanemarjal bo …

O ne ne ljubček to pa sploh ni res
vsako soboto odpelje me na botiški ples
mašina rdeča v soncu se blešči
on za varnost poskrbi

Ti sploh ne veš kaj zamujaš …
Zaman se trudiš, premalo mi ponujaš …

Izbrala si bom Butalca “tizga ta velizga”
saj brizgalna ta njegova res najlepše brizga
izbrala si bom Butalca “tizga ta velizga”
tudi meni je lepo ko tako zavriska …

Ko so končali s petjem, so bili že utrujeni. Brvatk pa od nikoder. Nobene Šbelce. Nobene Šbele. In oni še vedno suhi. Počutili so se osramočeni v dno duše, kot vojak, ki ni opravil svojega junaškega dejanja. Ponoči so se vrnili na svoje domove in tolažbo skrivaj poiskali pri skalci. Iz njih je končno brizgalo, ko so se zaletavali vanjo. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili specialni Butalci, se niso prav nič utrudili.

(citat je vzet s spletne strani 24ur.com)

Objavljeno z dovoljenjem radia MARŠ  - 95,9 MhZ in www.radiomars.si

Oznake: