V intervjuju za Večer

»Sicer menim, da se nam obeta revolucija, še vedno pa ni jasno, ne kakšna bo, ne kdaj bo do nje prišlo, ne kdo jo bo izvedel, niti kako bo po njej. Moja generacija se zaveda, da je nujna, a smo preleni, da bi dvignili debele riti iz tapeciranih foteljev, zato raje blebetamo v ‘tri krasne’. Mladina, ki bi morala na ulice in barikade, pa zaenkrat še ne dviguje glav izza računalnikov, ‘ajpodov, ajpedov in jutjubov’. Juriš na preživeti sistem je zaenkrat odložen za nedoločen čas. Ampak, revolucija je kot praznjenje greznic – umazano delo, ki ga nekdo mora opraviti. A bolj ko odlašamo, huje bo smrdelo in več dreka se bo nabralo. Toda ker se nihče ni pripravljen odreči drobtinicam, ki nam jih kapitalizem še frca z mize, ne storimo ničesar. Nam se torej ne ljubi, Kitajcev še ni, vesoljci se pa tudi nekam dolgo obirajo…«