Ni časa za igro

Otroštvo postaja vse bolj nadzorovana »dejavnost«. Današnji odrasli se večinoma z nostalgijo spominjajo svojega otroštva. Igranja na ulici, plezanja čez ograje in na drevesa, »rabutanja« sadnih dreves, raziskovanja »prepovedanih« prostorov in njihove transformacije v igralne površine. Današnji otroci imajo tovrstnih izkušenj vse manj. Njihov prosti čas večinoma zasedajo organizirane dejavnost in elektronske naprave. Čeprav se njihovim staršem toži po mladosti, se jim hkrati zdi, da si otroci dandanes take mladosti ne morejo več privoščiti. »Starši strukturirajo prosti čas otrok v dobri veri, da ne smejo izgubljati časa. Da je treba otroke že zelo zgodaj učiti jezikov, da jih je treba vključiti v najrazličnejše dejavnosti,« opaža dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede. Otrokom je treba, so prepričani, omogočiti vse tisto, česar sami kot otroci niso mogli izkusiti. A zato jim v veliki meri preprečujejo izkušnje, ki so jih sami dobili na pretek.