Množično širjenje orožja je eden izmed večjih vzrokov nestabilnosti v svetu. Njegove uničujoče posledice je mogoče čutiti povsod: preroki in politiki že od nekdaj opozarjajo na njegove uničujoče učinke na družbo in človeška življenja. Muslimanski učenjaki so za varovanje prerokovanih vrednot in principov izobčili prodajo orožja med državljansko vojno in konflikti; slavljeni voditelji, kot je ameriški predsednik Dwight Eisenhower, je prav tako podal podobno napoved o moči in nevarnosti vojaškega industrijskega kompleksa.
Ta opozorila so ostala neuslišana, saj vse več narodov postaja zasvojenih z orožjem. To naraščajočo odvisnost zadovoljujejo globalni dobavitelji, ki so uspešni na račun človeške bede, konflikta, strahu in napetosti; narodom zagotavljajo nove in domiselne načine kako obvladati svoj kolektivni strah.
Najnovejši primer je razstava orožja, ki je kljub protestom mnogih Britancev potekala na razstavišču ExCel v centru Londona. Britanska javnost se v glavnem ne zaveda, da je dogodek z davkoplačevalskim denarjem podprta razstava in eden največjih tovrstnih sejmov na svetu, ki najnovejše orožje trži mednarodnim strankam, vključno tem iz regij, ki jih razdvaja vojna. Protestniki izpostavljajo, da so mnogi od razstavljavcev vpleteni v kršenje človekovih pravic, medtem ko je Amnesty International, kot poroča Evening Standard, ob tej priložnosti pripravil obsežno oglaševalsko kampanjo, ki nasprotuje mednarodni razstavi in ji očita, da med drugim razstavlja tudi nezakonito opremo za mučenje.
Ta bienalni sejem orožja, ki je potekal med 15. in 18. septembrom, organizira Defence and Security Equipment International LTD (DSEI), ki je »specialist na področju dobavljanja varnostne opreme in storitev usposabljanja/svetovanja« ter ima svoj sedež v Veliki Britaniji.
Dogodek se je spremenil v »Meko« za svetovno trgovino z orožjem in je zaradi številnih razlogov deležen ostrih kritik, nenazadnje tudi zaradi tega, kar rast in priljubljenost takšnega sejma pove o našem svetu. Sama ideja o razstavi orožja je za večino ljudi neokusna: nakupovanje smrtonosnega orožja in najnovejših pripomočkov v umetnosti ubijanja na način, kot da greste v razstavišče kuhinj kupiti najmodernejšo in najsodobnejšo tehnologijo za ubijanje, je vsaj zelo čudna.
Čudno, kot se morda zdi, se v mnogih pogledih popolnoma ujema z našo sodobno družbo in kulturo, za katero je značilen naraščajoči strah, negotovost in nezaupanje, kar je že samo po sebi strupena mešanica, ki je za nameček prežeta še z vojaško miselnostjo: generacije odraščajo z nasilnimi videoigrami, mnoge med njimi predstavljajo in simulirajo najnovejše pripomočke v vojskovanju množičnemu občinstvu; neskončna proizvodnja nasilnih filmov, ki slavijo najnovejše in bodoče tehnologije vojskovanja, nikoli ne zapusti naših zaslonov; in ekshibicionističen način, na katerega mediji poročajo o sodobnih vojnah, pri katerem se na trenutke zdi, da se navdušuje nad učinkovito uporabnostjo sodobnega orožja, ki ubija tiste, ki nam niso všeč.
Vsi ti dejavniki so na tak ali drugačen način naredili ljudi neobčutljive na ubijanje in sterilizirali vojskovanje. Ta kulturna normalizacija vojne je postala življenjsko dejstvo in nekateri bi lahko upravičeno opozorili, da gre samo za sodobno manifestacijo naše krvave in brutalne narave. Vendar, a so bili kdaj bojevanje, ubijanje in orožje za množično uničevanje tako velik posel? Dvomim. Je posel vojne kdaj prerasel v takšno industrijsko pošast, ki ogroža socialno, kulturno in politično stabilnost in celo suverenost vlad pri uresničevanju lastnih odločitev in interesov svojih ljudi pred dobički proizvajalcev orožja? Mislim, da ne.
V zadnjih letih so se svetovni vojaški izdatki povečali na raven, ki je ni bilo že od hladne vojne. Svetovni izdatki za orožje zdaj presegajo 1,7 trilijonov dolarjev. Preživetje te multi trilijonske industrije počiva na svetovni nestabilnosti, naraščajočih socialnih napetostih in vojaških konfliktih v različnih delih sveta.
Natančneje, razstava je letos sprožila večje polemike zaradi povečanja števila vojn v Afriki in na Bližnjem vzhodu; to sta regiji, ki sta priči eksponentne rasti nakupovanja orožja pri proizvajalcih na Zahodu. Številke o prodaji orožja na Bližnji vzhod so najmanj depresivne.
Vzorec zadnjih nekaj letih je bil padec vojaških izdatkov v ZDA in zahodni Evropi – predvsem kot posledica svetovne recesije –, ki pa se bo verjetno ponovno povečal, in znatno povečanje izdatkov drugje. Glede na podatke Stockholm International Peace Research Instituta (SIPRI), »neodvisnega mednarodnega inštituta, namenjen raziskavam konfliktov, oboroževanja, nadzora nad orožjem in razoroževanja«, se je vojaška poraba na Bližnjem vzhodu samo v zadnjem desetletju zvišala za 57 odstotkov: skupno je prodaja orožja v regiji leta 2014 znašal 196 bilijonov dolarjev, kar glede na leto 2013 pomeni povečanje za 5,2 odstotka.
Bližnji vzhod je novi trg za dobavitelje orožja, idealna destinacija za novo izdelana in stare zaloge orožja, ki jih prodajajo industrializirane države. V poročilu SIPRI-ja, z naslovom »Trendi svetovnih vojaških izdatkov« za leto 2014, se od leta 2005 v državah Bližnjega vzhoda kaže alarmanten porast nakupovanja orožja: zaloge orožja Iraka so se povečale za 286 odstotkov, ZAE za 135 odstotkov, Bahrajna za 126 odstotkov in Suadove Arabije za 112 odstotkov. Podatki za leto 2014 niso bili na voljo za Kuvajt, vendar se je njegova poraba med letoma 2005 in 2013 povečala za 112 odstotkov.
Poročilo tudi ugotavlja, da so vse te države velike proizvajalke nafte in da so se njihovi državni prihodki v tem obdobju povečali zaradi visokih cen nafte. Vendar je za te države s padcem cen nafte ob koncu leta 2014 malo verjetno, da bi lahko ohranile tako visoko raven izdatkov –, v nekaterih primerih celo 12 odstotkov BDPja.
Ko se vedno večje število držav v regiji spreminja v odvisnike industrije orožja, je ena izmed njih svojo zasvojenost v uporabi in dobavi visoko kvalitetnega orožja kapitalizirala kot nobena druga. S slovesom izdelovalke nekaterega najboljšega na bojiščih testiranega orožja na svetu, je položaj Izraela v svetovni trgovini z orožjem zloglasen. Res gre za relativno majhno državo, vendar ima prednosti, ki jih drugi nimajo. Izrael se uvršča na šesto mesto največjih svetovnih izvoznic orožja. V letu 2012 je izvozil za 2,4 bilijonov dolarjev vojaške opreme. Z izvozom v vrednosti 300 dolarjev na prebivalca, se Izrael v tej kategoriji uvršča na sam vrh seznama. Tudi ZDA, daleč največja izvoznica orožja na svetu, na prebivalca proda za samo 90 dolarjev orožja.
Izrael vlaga več denarja v raziskave kot večina drugih držav in nikjer drugje niso raziskovalni inštituti, obrambna industrija, vojska in politika tako prepleteni. Rezultat je visokotehnološka tovarna orožja, »kaviar« visoko kvalitetnega orožja, ki uspešno izvaža svoje blago po vsem svetu.
Izvoz Izraela hitro raste, njihov izvoz orožja se je med letoma 2001 in 2012 več kot podvojil. V maju je spletni časopis Times of Israel poročal o strmi rasti prodaje orožja v Afriko. Navajal je, da je v letu 2014 izvoz industriji orožja zrasel za 40 odstotkov. Poslovanje z afriškimi državami je od leta 2009 (77 milijonov dolarjev) vsako leto vztrajno naraščalo, z le rahlim padcem v letu 2012 (107 milijonov dolarjev) v primerjavi z letom 2011 (127 milijonov dolarjev).
Kljub temu pa Afriške države še vedno ne veljajo za velike kupce: azijske in pacifiške države so v primerjavi s samo 0,33 bilijona dolarjev prodaje v Afriko, v letu 2014 uvozile izraelsko vojaško tehnologijo in orožje v vrednosti 3 bilijone dolarjev.
Na razstavi z orožjem, ki se je odvijala v Docklandsu, je bil Izrael ena izmed redkih držav z »nacionalnim paviljonom«, posebej zasnovanim območjem, kjer so lahko izraelska orožarska podjetja razstavljala svoje izdelke – najnovejšo vojaško tehnologijo, ki je »testirana in dokazana v boju«.
Večno stanje konflikta Izraela s Palestinci daje državi v industriji orožja konkurenčno prednost. Dejstvo je, da je uničevanje Gaze za izraelsko vojsko prava »zlata žila«. Operacija »Protective Edge« (Zaščitni rob), pokol in obstreljevanje Gaze poleti leta 2014, je dal Izraelu v industriji orožja tržno prednost. »Testirano v boju« je za obrambno industrijo po vsem svetu najboljši marketinški slogan, tako je po mnenju izraelskega časopisa Haaretz izraelskim orožarskim proizvajalcem operacija »Protective Edge« prinesla veliko konkurenčno prednost.
Lansko poletje, ko je vojska testirala svoje najnovejše sisteme proti pravemu sovražniku, so tovarne neprenehoma delale in dostavljale strelivo. Zdaj pričakujejo, da jim bodo med bojem preverjeni izdelki zagotovili nove kupce. Sejmi za vojaško tehnologijo in opremo za domovinsko varnost so v Izraelu običajni, še posebej po vsakem bombardiranju in/ali invaziji Gaze. Oglaševalsko geslo, s katerim promovirajo svoje izdelke in ki ga podjetja na teh sejmih vedno znova ponavljajo je: »IDF (Israel Defense Forces – Izraelske obrabne sile) že uporablja to tehnologijo«, s čemer seveda sporočajo, da je bilo učinkovito in uspešno uporabljeno pri zatiranju Palestincev in kriminalnem bombardiranju njihovih domov.
Ni treba biti »raketni znanstvenik«, da bi lahko videli, da bo s konstantno dobavo orožja omamljena regija, neizogibno vodila do največjega družbenega, kulturnega, gospodarskega in političnega zloma našega časa s strašnimi posledicami za vse. »Rojstvo novega Bližnjega vzhoda« bo mogoče šele, ko Izrael ne bo več Palestine obravnaval za vojni laboratorij in ko se bo regija osvobodila iz krempljev trgovcev z orožjem, ki ne želijo nič drugega kot trg za konstantno dobavo orožja.
Nasim Ahmed