Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru
Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, podajam naslednjo izjavo o spremembah in dopolnitvah uredbe EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu (Regulation of the European parliament and of the council on the marketing and production, with a view to marketing, of plant reproductive material, and repealing Council Directives 66/401/EEC, 66/402/EEC, 68/193/EC, 1998/56/EC, 1999/105/EC, 2002/53/EC, 2002/54/EC, 2002/55/EC, 2002/56/EC, 2002/57/EC, 2008/72/EC and 2008/90/EC):
Na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo do vsebine sprememb in dopolnitev omenjene uredbe zelo zadržani. Ocenjujemo, da sprejetje uredbe v obstoječi obliki prinaša nesprejemljiva tveganja za neodvisnost RS na segmentu avtonomnega zagotavljanja semen rastlin. Uredba je osnovana zgolj na sistemu registracije sort in certificiranja procesa razmnoževanja, ki v svoje ospredje postavlja metodo testiranja in manipulacije s pogoji, ki jih številni vzdrževalci avtohtonih sort semen ne morejo izpolniti. Sprejetje omenjene uredbe pomeni ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, s tem pa posledično izumrtje avtohtonih sort semen. Ogrožen je tudi razvoj ekološkega kmetijstva. Predlagan sistem lahko preko monopola velikih tujih podjetij pripelje do popolne tuje prevlade nad semeni, kar ogroža biodiverzitetno in prehransko neodvisnost RS. Predlagani sistem nima predvidenih alternativnih podsistemov za izmenjavo razmnoževalnega blaga rastlin, ki ne izhaja iz certificirane industrijske pridelave. Prav tako v RS trenutno nimamo dovolj učinkovitih sistemskih mehanizmov za nevtralizacijo negativnih učinkov uredbe. Predlagan sistem pomembno omejuje pravico in legitimnost ljudem, da razpolagajo z naravno dobrino, semeni, ki ni nič manj pomembna, kot voda, zrak in zemlja.
Semena avtohtonih rastlinskih sort so izvor lokalne tradicije, saj imajo lastnosti in identiteto krajine, so izvor biološke raznovrstnosti in imajo odlične reproduktivne lastnosti zato so naše kulturno in naravno bogastvo.
Industrializacija je sodobnega potrošnika odtujila od vseh členov oskrbovalne verige razen trgovine ter močno prispevala k razpadu tradicionalne povezane skupnosti. Tradicionalne vrednote skromnosti, poštenosti in solidarnosti so se izgubile v brezkončni razpoložljivosti poceni hrane in drugih dobrin. Srečujemo se z odtujitvijo sodobnih ljudi od narave, ker se sploh ne zavedajo več pomena semen. Z izgubo semen avtohtonih rastlinskih vrst nam preti visoka stopnja prehranska odvisnosti, čemur se želimo vsekakor postaviti po robu.
Danes in v prihodnosti potrebujemo tudi prosto dostopne tehnologije pridelovanja in transfera rastlinskih semen, ne pa izključno industrijskih tehnologij, zaščitenih s patenti. Potrebujemo tako prost nabor semena avtohtonih sort, kot tudi patentiranih semen iz seznama, ki ga kreira sprejeta uredbe.
Varuhi Semen
Številne evropske nevladne organizacije in iniciative že nekaj mesecev opozarjamo na uredbo EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Ta ne samo, da prepoveduje tisočletno tradicijo medsebojne menjave semen, brutalno posega tudi v pestrost kulturnih rastlin ter pravice kmetov in potrošnikov do svobodne izbire in zdrave prehrane. Vpliv semenarskih lobistov na pripravo uredbe se odraža v popolnem nadzoru nad osnovo prehranske verige (in hrano) ter finančnih in administrativnih bremenih za vsakega pridelovalca semen in/ali sadik. Še enkrat smo soočeni z bitko v kateri se moramo vsi mi potrošniki, kmetje, vrtičkarji in ljubitelji narave boriti za naše pravice. Varuhi semen smo v ta namen že naslovili odprto pismo na evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika v katerem ga pozivamo, da zavzame kritično pozicijo angažirane civilne družbe in 6. maja 2013 glasuje proti predlogu Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje potrošnikov o sprejemu zgoraj omenjene uredbe. Zahtevamo, da se v pripravi tako pomembne uredbe odpre prostor za dialog z vsemi akterji iz tega področja in da politični odločevalci končno slišijo in upoštevajo potrebe ljudi. Svobode semen ne damo in nikakor ne bomo dopustili patentiranja in uniformiranja starih, tradicionalno pridelovanih sort kulturnih rastlin!
Ob enem pozivamo vse posameznike in posameznice, da se nam v tem boju pridružijo in svoje nestrinjanje s politiko v prid semenarskim konglomeratom izrazijo na podpisom vseevropske peticije, ki je dostopna na spletni povezavi (kmalu sledi tudi slovenski prevod peticije):
https://www.openpetition.de/petition/online/seed-diversity-under-threat-no-european-seed-regulations-for-the-benefit-of-the-seed-industry#googtrans%28de|en%29
Zeleni Krog
Karmen Valenti ustanoviteljica Zelenega kroga: Slovenski vrtičkarji se zavedamo, da je seme bogastvo in edino sredstvo v boju proti lakoti. Slovenija pridela samo 10% svojih potrebnih semen in samo tretjino potrebne hrane. Mi pa ne želimo biti odvisni, temveč želimo biti samooskrbni z lastno pridelano zdravo hrano. Zato smo pred več kot petimi leti na forumu Vse o vseh rastlinah začeli vrteti Zeleni krog, menjavo semen, sadik, pridelkov in znanja med slovenskimi vrtičkarji. Menjave potekajo s pomočjo potujočih paketov, Zelene poštarke in na srečanjih, v pomoč so nam seznami in semenska knjižnica. Vsako seme ima svojo zaporedno številko, slovensko in latinsko ime, ime pridelovalca in leto pridelave, večina sort pa je na forumu opisana in predstavljena s fotografijami. Dodana so navodila za vzgojo rastlin, pridelavo semena in izkušnje članov. V semenski knjižnici je danes več kot 1500 sort, izmenjanih je več tisoč paketkov semen, svoja vrtnarska znanja pa na forumu nabira več kot deset tisoč ljudi. Zato se zavzemamo za prosto izmenjavo semen med vrtičkarji in kmeti ter vzgojo semen na lastnem vrtu ali njivi.
Ekocivilna iniciativa Slovenije
Irena Rotar: V Ekocivilni Iniciativi Slovenije se pridružujemo zavzetim stališčem in poudarjamo, da mora izmenjava semen med vrtičkarji in kmetij ostati prosta.
Fundacija za ohranitev semen
Fundacija za ohranitev semen se pridružuje zavzetim stališčem ter opozarja, da morajo semena ostati v rokah ljudi. Fundacija za ohranitev semen vrača semena v roke ljudem in jim omogoča neposredno udeležbo v gospodarjenju z genskim materialom. Sredstva fundacije so namenjena ohranitvi avtohtonih in drugih semen ter drugim dejavnostim v skladu z namenom fundacije. Fundacijo bomo v prihodnjih dneh predstavili širši javnosti.