Znanost

Ne bo dolgo, ko se ljudje ne bodo več spomnili sveta brez interneta. Kaj to pomeni, raziskuje Michael Harris v knjigi »The End of Absence: Reclaiming What We’ve Lost in a World of Constant Connection« (Konec odsotnosti – pridobiti nazaj, kar smo izgubili v svetu nenehne povezanosti). Tehnologije povezljivosti...

Osmi in zadnji del BBCjeve serije o zgodovini tehnologije z naslovom »White Heat – Future: Perfect?« so prvič predvajali 31. oktobra 1994. V tem delu se sprašujejo zakaj verjamemo, da ima tehnologija moč, da na Zemlji ustvari pekel ali nebesa. Na začetku 20. stoletja se je z »čudežem« elektrifikacije...

Novica o sumu, da je zdravnik v ljubljanskem UKC na prošnjo svojcev evtanaziral svojega 83-letnega neozdravljivo bolnega in nezavestnega pacienta, je tudi pri nas znova pogrela polemike, ali ne bi na smrt bolnim vendarle kazalo priznati (pogojne in omejene) pravice do strokovne pomoči pri pospešitvi lastne smrti, zdravnike, ki...

Kako nam »ustvarjene potrebe« vsiljujejo, česar ne potrebujemo in uničujejo, kar potrebujemo najbolj To je zgodba o svetu, ki je obseden s stvarmi. To je zgodba o sistemu v krizi. Slabo ravnamo s planetom, slabo ravnamo drug z drugim in se pri tem sploh ne zabavamo. Dobra stran tega...

Nie wieder Fleisch (2012) V zadnjih 50 letih se je svetovna poraba mesa povečala za petkrat. Medtem ko smo v Evropi vedno pojedli veliko mesa, zdaj želja po njem narašča tudi v državah, kot sta Kitajska in Indija. Vendar ima lakota za mesom pogubne posledice. Na Kitajskem se s...

The Century of the Self (2002) Zapis po prvem delu dokumentarne serije »The Century of the Self«, Adama Curtisa »Serija govori o tem, kako so ljudje na oblasti uporabili Freudove teorije z namenom, da bi v dobi množične demokracije nadzorovali nevarne ljudske množice.« Adam Curtis Serija »Stoletje jaza« (The Century of...

Znašel sem se v Hadu, kjer na moje začudenje, nisem rabil piti iz Lete. Na mojo žalost, sveta o katerem bom govoril nisem pozabil. Bilo je pravo srečanje. Samo filozofi so bili prisotni, vsi predsokratiki, z veliko željo po vedenju… »Kakšna je oblika zemlje«? je nekdo vprašal. Odgovoril sem,...

Najprej: nekdanja predsednica slovenske vlade nikoli ni kazala posebnega zanimanja za energetiko, zato odsotnost posebne energetske vizije v njenem nastopu v evropskem parlamentu ne preseneča. A od visoke politike smo že vajeni, da prestiž pogosto prevlada nad vsebino. Kakorkoli. Vodstvo nove evropske energetske politike čakajo mnogi izzivi. Evropska unija...

Animacija po knjigi Sare Boseley, »The Shape We’re In« Vse večje število ljudi je predebelih, prehrambna industrija pa želi, da mislimo, da smo za to krivi sami – med tem pa nam agresivno oglašujejo vse več »junk« hrane, s katero utrjujejo naše nove prehrambne navade. Politiki se temu občutljivemu...

Poglavje I: Uvod »Moj optimizem temelji na gotovosti, da bo ta civilizacija propadla, moj pesimizem pa na tistem, kar nas vodi v ta propad.« Poglavje II: Prostovoljna sužnost »Čas je pač tak, da norec slepca vodi« William Shakespeare Novodobno suženjstvo je prostovoljno; vanj množično privolijo sužnji, ki tavajo po...

Iz kolumne “Zgodbe o stvareh” Že zdaj je mogoče občutiti veliko napetost glede proslave ob stoletnici prve svetovne vojne, čeprav je do dejanske stote obletnice uradnega začetka vojne še približno leto dni, si je težko predstavljati kulturno, prosvetno, šolsko, znanstveno, politično in vojaško ustanovo, ki se ne bo oprijela...

Odziv na zapis v Večeru, 13.9. 2013 Na osnovi članka izpod peresa Rozmari Petek je mogoče znova razbrati, da se zavajanje o življenju Hermana Potočnika Noordunga s strani protagonistov projekta Ksevt nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo. V članku so zavrnjene “morebitne” polemike o tem, zakaj so “spomenik” Hermanu Potočniku postavili...

Denar morda ni vse, ampak je verjetno pomembnejši kot si mislite. Učinki denarja na naš um so tako močni, da nas lahko nezavedno pokvari. To je sklep nove raziskave, ki sta jo izvedli Maryam Kouchaki iz Harvardske Univerze in Kristin Smith-Crowe iz Univerze v Utah. V štirih ločenih študijah...

(delni izpiski) UVOD Šola doživlja krizo. Razsvetljenska ideja emancipacije z znanjem postaja v razmerah tržne kulture nepotreben mit, [nekdanja ideološka zasnova šole postaja celo ovira. S tega vidika je mogoče krizo šole dojeti kot spor dveh zasnov, dveh ideoloških utemeljitev šole,...

3. posvet Komisije za ženske v znanosti »Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti« Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija), 7. marec 2013 Mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ženske v znanosti in Univerza v Mariboru Zaključni plenarni del Povezuje Lev Kreft Poročila z delavnic...

3. posvet Komisije za ženske v znanosti »Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti« Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija), 7. marec 2013 Mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ženske v znanosti in Univerza v Mariboru Splošna sekcija: Teorija znanosti in znanstvena politika Povezuje Mojca...

3. posvet Komisije za ženske v znanosti »Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti« Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija), 7. marec 2013 Mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ženske v znanosti in Univerza v Mariboru Splošna sekcija: Spol v jeziku in literaturi Povezuje Neva...

3. posvet Komisije za ženske v znanosti »Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti« Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija), 7. marec 2013 Mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ženske v znanosti in Univerza v Mariboru Pozdravni nagovori: Karin Stana Kleinschek, prorektorica za znanstveno-raziskovalno dejavnost...

Nekaj odlomkov iz Kosovelovega predavanja »Kriza«, v Ljubljani, novembra 1925 »Vse torej čaka umetnika. Umetnik prihaja na majhnem osličku, ki noče naprej. (No, ta osliček ima prav.) Pa ga umetnik razjaha in izpregovori: »Preslavno občinstvo šentflorjansko! Veliko sem hodil po svetu, veliko sem čul o vas. Čul sem,...

Mladi, kritična misel in izobraževanje V sredo, 21. 11. 2012, ob 15:00 vas vljudno vabimo na javno tribuno z naslovom »Kdo se boji utemeljenega dvoma? Mladi, kritična misel in izobraževanje«, ki bo potekala v konferenčni dvorani Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, na Valvasorjevi 42 v Mariboru. Javna...

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...

Živimo v družbi vladavine znanosti, kjer se skuša izključiti sleherno partikularnost, sleherno posamičnost in deviacijo. Eno izmed glavnih orožij takšnega pristopa je statistika, skupaj s srednjimi vrednostmi in odkloni – deviacijami glede na populacijo, pojem, ki tudi v pravu dobiva svoje biopolitične razsežnosti. Temu sledi odsotnost demokratičnega duha. Demokracija...

V sklopu projekta: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV V sredo, 25. 4. 2012, ob 19.00 vabljeni v Hišo znanosti – Center eksperimentov, Glavni trg 19, na pogovor z Zofijinimi ljubimci. Zofijini ljubimci so kot društvo za razvoj humanistike stalnica mariborske intelektualne scene zadnjih 15 let. Slovijo kot organizatorji zanimivih...

V nedavnem prispevku na teh straneh, sem nasprotoval osem urni prisotni učiteljev na delovnem mestu. Odzivi na moje nasprotovanje so bili deljeni, pri učiteljih večinoma dobri, z nekaj osupljivimi izjemami, v širši javnosti, pred katero in za katero sem branil avtonomijo učiteljskega poklica, večinoma slabi. Javnost žal ne verjame,...

Je bil mož, ki je odkril sebični gen, predober za ta svet? V neusmiljenem, darvinističnem svetu, lahko človeško brezsrčnost preprosto razložimo. Konec koncev, naravna selekcija izloči šibke in nagradi močne. Po drugi strani je nesebično obnašanje nepojmljivo. Sočutje, prijaznost in zvestobo je potrebno odstraniti skoraj tako hitro kot se...

Mladih v Sloveniji naravoslovje na splošno ne zanima. To kažejo podatki o vpisu na naravoslovne univerzitetne programe, zlasti ko gre za študij fizike in kemije. Nekaterim uporabnim, s tehnologijo povezanimi študiji, kaže nekoliko bolje, toda pomanjkanje zanimanja za »čisto« naravoslovno izobrazbo je vendarle problem. Zakaj je tako? Tvegal bom...

V četrtek, 26. maja 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelja: Jirži Koćica in Zoran Srdić Janežič Nano umetnost je nova umetniška veja povezana z mikro in nanostrukturami, ki jo ustvari umetnik ali znanstvenik preko kemijskega ali fizikalnega procesa. Vizualizacija poteka prek raziskovalne opreme, kot npr. vrstični elektronski mikroskop...

V četrtek, 5. maja 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavateljica: dr. Maja Remškar Doktorica fizike Maja Remškar dela kot raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, svoje delo pa posveča predvsem sintezi anorganskih nanocevk in nizko dimenzionalnih kristalov ter strukturnim raziskavam z uporabo različnih visoko ločljivostnih mikroskopskih tehnik. Dr. Maja...

V četrtek, 14. aprila 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: Vili Kovačič Vili Kovačič je znan predvsem kot neizprosen borec proti uresničitvi projekta TEŠ6. Zato je njegovo siceršnje poznavanje težav, s katerimi se sooča človeška lakota po različnih energentih manj znano. Tokrat bo z nami razpravljal o skoraj...

V četrtek, 7. aprila 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: dr. Borut Bohanec Profesor Bohanec meni, da je prihodnost človeštva odvisna tudi od uveljavljanja gensko spremenjenih rastlin, namenjenih industriji in prehrani. Nas bo prepričal? Dr. Borut Bohanec je predstojnik katedre, prodekan Oddelka za agronomijo in redni profesor za...

V četrtek, 31. marca 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: dr. Gorazd Drevenšek Kakovost našega zdravja je odvisna tako od našega načina življenja kot od napredka medicinske in farmakološke znanosti. Zlasti slednja pa v človeški družbi zaseda monopolen položaj. Ali ga tudi izkorišča? Dr. Gorazd Drevenšek (1962) je...

Delni posnetek govorov in referatov s konference »ODNOSI VEDNOSTI: FEMINIZMI, ZNANOST, ZNANSTVENICE« v organizaciji Komisije za ženske v znanosti, ki je 7. 3. 2011 potekala na Fakulteti za družbene vede, Ljubljana. Komisija za ženske v znanosti je 7. marca na Fakulteti za družbene vede pripravila konferenco o družbenih pogojih...

V četrtek, 3. marca 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: Toni Pustovrh Številne nove tehnologije, ki izvirajo iz in posegajo na praktično vsa področja znanosti obetajo neslutene koristi za človeštvo in Človeka. Vendar pa se je ob teh vizionarskih obetih potrebno vprašati: za kakšno ceno? Toni Pustovrh je...

Zadnjih nekaj mesecev lahko v medijih redno spremljamo oglašanja mnogih akademikov in raznih branilcev univerze, kako se burno odzivajo na nove vladne dokumente, ki krepko posegajo na področje avtonomije univerz. Intenzivnost obrambe je prav pohvalna. Timing pa zaskrbljujoč. A ni ta obramba znanosti morda najmanj kakšno desetletje prepozna? Znanost...

Pred kratkim je slovenska vlada zasnovala nov nacionalni program za raziskave in inovacije (slednje so zamenjale pojem ‘razvoja’), ki skuša uvesti rokohitrsko in instrumentalno obravnavanje ter razumevanje izobraževalnih institucij, še posebej univerze. Pravi namreč, da je zaradi trenutne globoke gospodarske krize potrebno podpreti tehnološke in netehnološke inovacije, s poudarkom...

Ime odmeva skozi jezik: »ne rabiš biti Einstein«, »Einstein za revne«, »gotovo ni Einstein«. V tem dogajanja polnem stoletju, ki mu bolj kot v kateremkoli drugem prevladuje znanost – med ostalimi človeškimi vrlinami, pametnostjo in IQjem, prevladuje ideal čiste inteligence – stoji sam, kot simbol intelektualne moči. Kot da...

Zdi se, da imamo ljudje močno naravno nagnjenost oziroma radovednost ali strast do tega, da poskušamo razumeti naraven svet okoli sebe. Želimo razumeti vse sile narave v vesolju in njihovo vzajemno delovanje, ki je na delu, da določa stvari, ki jih vidimo. Radi bi zapisali enačbe, ki bi predstavljale...

KLJUČNE BESEDE Kritično mišljenje, filozofija izobraževanja, filozofija znanosti, šolanje, izobraževanje, kritični racionalizem POVZETEK V članku privzemamo, da je izobraževalni ideal, ki neguje razumnost in zlasti kritično mišljenje dober. Toda ker nočemo postopati dogmatično (nekritično), ga poskušamo (epistemološko) utemeljiti. Pri tem si pomagamo z na prvi pogled nepomembnim odlomkom iz...

Cankarjevo novelo Hlapec Jernej in njegova pravica lahko razumemo na več načinov. V eni  izmed možnih interpretacij lahko hlapca Jerneja razumemo kot tragičnega junaka, ki razmišlja v pojmih propadajočega fevdalnega sistema in meni, da ima pravico ostati na kmetiji, saj je vse življenje trdo delal. V fevdalizmu je imel...

Do leta 1859 je veljalo prepričanje, da so vse življenjske vrste na Zemlji ustvarjene z Božjo pomočjo in da lahko organska snov nastane iz anorganske. Na podlagi teh idej je Charles Darwin ustvaril svojo teorijo naravne selekcije oz. teorijo nastanka in ohranitve živalskih in rastlinskih vrst. Prve evolucijske teorije...

AVIZO Glasba1: Feel So Good – Jamiroquai Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih ljubimcev. Tokrat spet dajemo besedo mlajši generaciji ljubiteljev modrosti, tako bomo v današnji oddaji prisluhnili tekstu dijakinje Tinke Legvart z naslovom »Zunajzemeljska pamet«, v katerem bo govora o možnosti življenja na drugih planetih z znanstvene in filozofske...

AVIZO Glasba1: Wild Beasts – The Fun Powder Plot Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev. V tokratni oddaji nadaljujemo z namišljenim dialogom med predsokratiki in modernim znanstvenikom. Prejšnji teden smo razpravo zaključili s vprašanjem, ki se glasi: »Kako lahko filozof najde svojo pot skozi to megleno pokrajino nasprotovanj in...

AVIZO Glasba1: Jure – Višnja Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci. V današnji oddaji se bomo ukvarjali z odnosom med tehnologijo, znanostjo in razumom. Za uvod lahko nam in poslušalcem zastavimo vprašanje: »koliko vas razume delovanje radijskega sprejemnika?« Starejši poslušalci, ki so bili v mladih letih radioamaterji ali so...

V četrtek 22.10. 2009 ob 18h v dvorani Gustaf (KC Pekarna, Maribor) Ali lahko psihologija širi in poglablja svojo vednost na predpostavki preučevanja izoliranega posameznika? Ali posameznikov v kontroliranih (eksperimentalnih) pogojih? Ali na podlagi dominantnosti znanstvene produkcije zahodnega sveta? Ali se v sodobnih izzivih psihologija vrača k izvornim dilemam?...

V četrtek, 22. 10. 2009 ob 14. uri vas Oddelek za filozofijo, Filozofske fakultete v Mariboru, vabi v predavalnico 2.10 na javno predavanje dr. Jürgena Spießa z naslovom: O ateizmu. Jürgen Spieß je zgodovino študiral v Gießenu in Münchenu, kjer je pod mentorstvom prof. Hermanna Bengstona 1975 doktoriral iz...

AVIZO Track1: MASSIVE ATTACK – SPLITTING THE ATOM Pozdravljeni ponovno v naši družbi. V novi sezoni nadaljujemo z zasledovanjem modrosti in lovimo za rep »Zmaja« resnice. Poletje se počasi poslavlja in pisana »Vesna« se nam nasmiha. Novo šolsko in študijsko leto se »de facto” začenja in mnogi dijaki in...

Sicer že pred časom, skoraj natanko pred letom dni, je bil na spletni strani TVS objavljen intervju s profesorjem S. F. Singerjem. Pripadnikom tiste skupine znanstvenikov, ki nasprotujejo sicer večinskemu, a prav tako ne dokazanemu mnenju znanstvene srenje, po katerem smo prav ljudje odgovorni in krivi za trenutno še...

Beseda avtorja (Crichton, Michael. Naslednji gen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.) Na koncu svojih raziskav za knjigo sem prišel do naslednjih sklepov: 1. Nehajte patentirati gene. Genski patenti so se nemara zdeli smiselna rešitev pred 20 leti, vendar je to početje zašlo v smer, ki je ni pričakoval nihče. Danes...

Svetovni dan filozofije V sodelovanju med Slovensko Nacionalno komisijo za UNESCO, Slovenskim filozofskim društvom in Cankarjevim domom bomo 14. novembra 2008 ob 11h v Cankarjevem domu v dvorani M3 obeležili Svetovni dan filozofije pod naslovom: MED PRAVICO IN IZKLJUČENOSTJO Filozofija je uvrščena med najpomembnejše prioritete Unesca v okviru razvijanja...

Zofijini v letošnjem mesecu maju obdelujemo nacionalizem. S tem namenom smo v prejšnji oddaji pričeli s prebiranjem posebnega prispevka dr. Nenada Miščevića, ki je za našo oddajo pripravil zapis o sodobnem nacionalizmu na Hrvaškem. V današnji oddaji vam bomo predstavili še njegov drugi del. Ob tem smo vam v...

AVIZO V današnji oddaji nadaljujemo z branjem predavanja madžarskega filozofa Imreja Lakatosa, znamenitega učenca Karla Popperja, ki ga je leta 1973 izvedel na London School of Economics. V predavanju se ukvarja z vprašanji razmejitve med različnimi konstrukcijami sveta, kozmologijami, ideologijami in teorijami. Predavanje je objavljeno v knjigi »For and...

AVIZO Osnovna tema današnje oddaje bo vprašanje razmejitve med različnimi konstrukcijami sveta, kozmologijami, ideologijami, teorijami in tako naprej. V ta namen smo za vas prevedli del prvega predavanja iz serije »Predavanj o znanstveni metodi«, ki jih je imel madžarski filozof Imre Lakatos, znameniti učenec Karla Popperja, na London School...

AVIZO V ljubljanskem politološkem študentskem društvu Polituss so v začetku marca organizirali okroglo mizo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo znanost. Na njej so gostje dr. Pavle Gantar, mag. Mišo Alkalaj in dr. Luka Omladič razpravljali o možnostih povezovanja različnih znanosti, tako družboslovnih, humanističnih kot tudi naravoslovnih. Osnovno izhodišče pogovora...

Študentsko politološko društvo Polituss Študentsko politološko društvo Polituss vas vabi na okroglo mizo o znanosti, ki bo v sredo, 5.3.2008, ob 19.00 v predavalnici 21 na Fakulteti za družbene vede. Okrogla miza o znanosti bo smiselno nadaljevanje predavanja dr. Saše Dolenca o povezljivosti naravoslovja in družboslovja. Na njej bomo...

V zadnjem času je postalo moderno trditi, da si vera (če to pripišemo katoliški organizaciji) in znanost ne nasprotujeta. Res je, ko imamo opravka s posameznim raziskovalcem, nas – če je na svojem raziskovalnem področju dober (pa tudi sicer) – ne bo prav nič brigalo, ali je pripadnik kakšne...

v: ČKZ, št.64/65, 1984 »PARADIGMA« V OŽJEM POMENU BESEDE – Kuhnova kasnejša razjasnitev pojma paradigme Tekst »Dodatne misli o paradigmah« iz leta 1977 je Kuhn napisal kot dodatek k svojemu osrednjemu delu »Struktura znanstvenih revolucij« iz leta 1962, da bi natančneje pojasnil pojem paradigme, ki je kmalu po izidu...

Problem pri odnosu med vero in razumom vidim najprej v tem, da nekateri problema sploh ne vidijo. Poglejmo najprej kaj sploh mislim z terminom vera in kako razumem razum. Vera je prepričanje, ki za svojo resničnost ne potrebuje nobene druge upravičitve, še več, v svoji lastni definiciji slepa prepripričanost...