Smrt

28. 9. 2021 Obvestila

Filozofija in smrt

Vabilo k prispevkom za Filozofski maraton 2021 (prestavljeno) Predvideni datum dogodka bo v začetku letnega semestra, torej konec februarja ali v marcu. Glede izvedbe vas podrobneje še obvestimo. Več na https://drustvosfd.si/apel Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov...
več
19. 7. 2018 Oddaja Zofijinih, Podcast

Oddaja, 19.7.2018

Avizo Pozdrav v novi oddaji Zofijinih ljubimcev! V današnji oddaji bomo prisluhni trem nedavnim medijskim objavam članov društva, v katerih so vzeli v obravnavo aktualne družbene teme. V prispevku doktorja Andreja Adama »Karl Marx: Po dvesto letih« se bomo spomnili dvestote obletnice rojstva Karla Marxa, v prispevku doktorja Borisa...
več
19. 6. 2018 Zofija v medijih

Ob smrti dr. Pleterskega: Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi

“Želim izraziti svojo željo, da uveljavim svojo osebno človekovo pravico do smrti. Izrazil sem svojo željo tudi s svojim dejanjem, o katerem priča brazgotina pod zapestjem moje levice. Ta brazgotina priča tudi o tem, da sistem v Sloveniji te moje človekove pravice ne priznava.” Te pretresljive besede je pred...
več
17. 1. 2018 Okrogla miza

Evtanazija in medicinska etika

Konec leta 2016 je zdravniški ceh pri nas po dvaindvajsetih letih dočakal nov, posodobljen etični kodeks. Čeravno ta evtanazijo po novem zgolj ‘odklanja’ in ne več ‘obsoja’ in je tudi dikcija v aktualni različici precej ublažena, tudi novi kodeks ohranja tradicionalno odklonilen odnos slovenskih zdravniških združenj do evtanazije. Kar...
več
2. 9. 2014 Zofija v medijih

Vem, da nič ne vem

… s filozofi v mariborskem parku Nič ni pomembnejše od tega, da ne sledimo čredi pred seboj kakor ovce, ki ne gredo tja, kamor bi bilo treba priti, temveč tja, kamor se pač gre. Pet dni zapored so Zofijini ljubimci v Mestnem in Magdalenskem parku v Mariboru razpravljali o...
več
2. 3. 2014 Zofija v medijih

Ko je smrt sprejemljivejša od životarjenja

S filozofom in etikom dr. Friderikom Klampferjem z mariborske Filozofske fakultete o etičnem izzivu, ki slovensko družbo še čaka – legalizirati evtanazijo ali ne? Izraz evtanazija označuje milostno smrt na zahtevo bolnika. V Evropi je za zdaj legalizirana na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, medtem ko Švica in ameriška...
več
22. 6. 2009 Zofijina modrost

Onkraj Erosa

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. Ko duhteče vino sladkih trt užil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel, da si Smrt. Zrl sem v strašne teme tvojih brezen: in ker bil pogled je moj zastrt od bridkosti, nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša...
več
1. 4. 2007 Cenzurirano

Staranje. Težava ali izziv?

Avtor:
Staranje. Proces, ki doleti prav vsakega ne glede na status, izobrazbo ali spol. A vendar pred starostjo vsi bežimo. Česa se bojimo? Nemoči, bolezni, smrti? Tegobe, ki doletijo starega človeka, ne prinašajo veselja in radosti, a v starosti ni samo to. Če si sedaj za določenega starejšega človeka, ki...
več
28. 8. 2006 Zofijina modrost

Trupla in kirurgi

(enodejanka z epilogom) Truplo: Gospod doktor, kaj pa tako glasno piska? Vznemirja me. Kirurg: Aha! To bo elektro-kardiogram. Truplo: In zakaj tako glasno piska? Kirurg: Samo trenutek, da preverim …aha, kaže, da vas je zapustil duh. Umrli ste. Truplo: Hm, to me še bolj vznemirja. Ste lahko bolj natančni?...
več
30. 1. 2006 Zofijina bodica

Standard 20/70

Bonbonček 19 Ježešna, so bili butalski vojaki veseli, da jih pošiljajo v Irak. Komajda so čakali. Razmere v bagdadskem kampu Ar Rustemija so idilične, jim je zagotovil obrambni minister. Ki nikoli ne laže. Samo beži pred novinarji. Z letali. In pri zadnjih vratih letališča. Ilegalec. Tam doli bodo docela...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
22. 12. 2004 Zofija v medijih

Oddaja 22.12.2004

Avizo Pozdravljeni v predzadnji oddaji Zofijinih v letu 2004. Čeprav smo že vsi bolj ali manj v specifičnem prazničnem vzdušju, nam to gotovo ne daje pravice, da vam zamolčimo kakšno racionalnejšo obdelavo vsebin, s katerimi se mladi in stari v današnjih, vedno bolj ponorelih časih, ukvarjamo, pri tem, ko...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Eros in civilizacija

Herbert Marcuse (1898 – 1979) se je rodil v Berlinu 19 julija 1898. Po končanem doktoratu na Univerzi v Freiburgu leta 1922, se je ponovno vrnil v Berlin, kjer je delal kot knjižničar. V Freiburg se je ponovno vrnil leta 1929, da bi skupaj z Martinom Heideggerjem napisal profesorsko...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Teorija kaprice

Kaj hoče ženska, odgovor je preprost, ženska hoče hoteti. Hotenje je nek užitek pa naj gre za subjektivno hotenje ali hotenje drugega v primeru katerega se subjekt manifestira skozi podvrženost, ki je spet stvar volje, razmerje do volje drugega. Med ženskostjo in voljo obstaja določena sorodnost, izraža absolutni, neskončni,...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Komentar

Začetek je negacija tega, kar se z njim začenja. (Schelling) Ključno je Badioujevo soočenje s psihoanalizo. Nepopustljivo nasprotuje morbidni obsedenosti s smrtjo, ko gonu smrti zoperstavi resnico-dogodek. Vztrajati moramo na tem, kar Lacan poimenuje prostor med dvema smrtma, da se odpremo življenju prave večnosti, moramo opustiti našo vez s...
več
30. 10. 2003 Zofija v medijih

Ne govori o filozofih, če ne poznaš filozofije

(odgovor na pismo Nikole Petroviča, Večer, 27.10.2003, ki ga lahko preberete spodaj) Zofijini ljubimci smo po svoje hvaležni g. Nikoli Petroviču za kritične opazke v zvezi z javnim predavanjem o odnosu do lastne smrti, ki smo ga v galeriji Media Nox organizirali 14. oktobra letos. Razkrivajo namreč vrsto po...
več
23. 7. 2003 Kotiček

Kriza duha – drugo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več
23. 7. 2003 Kotiček, Zofijina modrost

Darovanje

Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo. (Pismo Hebrejcem 9, 27-28) Vsi poznamo tisto De Sadovo maksimo, ki veleva vnesti red...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Kriza duha – prvo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več
27. 1. 2003 Filmsko, Kotiček

Sade – Pasolini

Roland Barthes (1915 – 1980) je francoski literarni kritik, sociolog in filozof, eden tvorcev strukturalizma in semiotike. Pisal je o glasbi, umetnosti, filmu in fotografiji. V zgodnjih letih je odkrito simpatiziral z neo-marksitično teorijo, na kar v 60 ih svojo mladostniško prevratnost spreobrne v eksistencialni kriticizem in tako postane...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Preseganje tesnobe

Bataille, Georges (1897-1962) francoski pisatelj, esejist, pesnik in teoretik, je v svojih besedilih raziskoval ekstremne situacije zavesti in telesa, še posebej razmerje spolnosti in nasilja. Pogosto imenovan tudi metafizik zla. Živel je sila bohemsko, po poklicu bibliotekar, je praktično vse življenje preživel med knjigami. V svojem, še najbolje bi...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Dialog med duhovnikom in umirajočim

Marki De Sade, (DONATIEN ALPHONSE FRANÇOIS COMTE DE SADE) (1740-1814) francoski pisatelj, dramatik, filozof. Ponaša se z razvpitim imenom, ki ga nekoliko neupravičeno, psihiatrija 19 stoletja zlorabi kot sinonim uživanja v bolečini drugega – sadizem. Potomec modre krvi, rodbine, katere ime se je že v 14 stoletju za vedno...
več
21. 6. 2001 Zofija v medijih

Še o pravici do lepe smrti

Odgovor dr. Flisu na javno polemiko v Večeru Potem ko smo Zofijini ljubimci v svoji izjavi, objavljeni v Sobotni prilogi Večera z dne 19. maja podprli odločitev nizozemskega senata, da uzakoni pravico neozdravljivo bolnih do aktivne zdravniške pomoči pri pospešitvi smrti in na kratko predstavili (v glavnem, čeprav ne...
več