Fleksibilizacija

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...

Nekateri študentje so se na gol poziv gibanja Mi smo Univerza k artikulaciji posameznih nelagodij odzvali presenetljivo, celo protislovno: dejali so, da so zagotovo za ukinitev bolonjskega procesa, ki spodbuja obvezne vaje in predavanja, vendar pa žal do artikulacije njihovih trditev ne more priti, saj jih vežejo ravno omenjene...

To jesen je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ponovno pričel deliti subvencije za samozaposlovanje brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenco zavoda. Gre za program aktivne politike zaposlovanja, na katerega je naša država zelo ponosna, problematičnost ozadja in posledic te politike pa pri tem ostaja premalo osvetljena. Če pogledamo najprej nekaj...

V življenju je pogosto tako, da šele kriza razgali resnico kakšnega pojava, institucije, skupine, družbene ureditve, politike, človeka. Dokler se cedita med in mleko in večina ljudi z zaupanjem načrtuje prihodnost, so ranljivosti, razpoke, nerešena ali zamolčana vprašanja nepomembna; le redki posamezniki imajo dovolj volje, da nanje opozarjajo, večino...

Leta 1971 je Georg Coock pod psevdonimom Luke Rhinehart izdal menda avtobiografski roman The Diceman, Mož na kocki. Glavna oseba romana je newyorški psihiater in psihoanalitik Luke Rhinehart, uspešen in zelo ambiciozen strokovnjak, ki na neki točki svojega življenja zelo podvomi v smiselnost tako svojega zasebnega kot tudi strokovnega...

»Da bi našel nekaj, karkoli, veliko resnico ali izgubljena očala, moraš najprej verjeti, da bo to prineslo koristi.« Rober P. Warren, All the King’s men »Ne vemo, kako naprej, ne vemo, kje smo, ne vemo, kako naprej, zdaj smo slepi.« Wir sind helden Večino časa počnemo stvari, avtomatično, ne...

Ideja prostega trga je že od svojih začetkov v 18. stoletju temeljila na ideji racionalnega posameznika, ki v skrbi za lastne interese nenehno preračunava možnosti. Nekje od 70. let 20. stoletja pa se je vsaj v praksi kot temelj sodobnega kapitalizma (in tudi sodobne države) pričel pojavljati posameznik –...

Izhodišče tega zapisa je predavanje dr. Sreča Dragoša, ki smo ga poslušali januarja 2010 v okviru tretjega semestra Šole politične pismenosti, ki v organizaciji Zofijinih ljubimcev – društva za razvoj humanistike in Zavoda Magdalenske mreže poteka v Pekarni. Naslov predavanja je bil Odnos države do religije in Hlapca Jerneja....

V soboto, 24.4.2010 ob 19h v Kavarni KPŠ (Ptuj) Film: »Capitalism and other kids stuff«, dolžina: 49′ Naslov predavanja »Identiteta fleksibilnega delavca« Sodobno kapitalistično gospodarstvo terja vse bolj fleksibilnega delavca in države so temu primerno naklonjene sprejemanju nove delovne zakonodaje v smeri fleksibilizacije trga dela. Postavlja se vprašanje, kaj...

AVIZO Pozdravljeni v oddaji Zofijinih! Z današnjo oddajo zaključujemo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi zgodovinskim spremembam načinov mobilizacije delavcev, ki so v zadnjih dveh stoletjih vodile od tipično zunanjih prisil k delu do samo-mobilizacije...

AVIZO Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih, oddaji, ki smo jo včasih imenovali tudi oddaja za stimulacijo vaše kritične fantazije. Tudi tokrat bomo kritično fantazijo med drugim brusili v osrednjem prispevku, ki bo posvečen vprašanju dela. V nekaj nadaljevanih namreč beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod...

AVIZO Pozdravljeni v novi ediciji oddaje Zofijinih! Tudi v današnji oddaji nadaljujemo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo vprašanju dela. S tem namenom v nekaj nadaljevanih beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi zgodovinskim...

AVIZO Lep pozdrav v novi ediciji oddaje Zofijinih, kot pravijo, najbolj konstantne in avtonomne oddaje na valovih radia MARŠ! V današnji ediciji vam v posluh ponujamo nekoliko drugačen format oddaje. Za oddih se bomo odrekli večini rednih rubrik in se posvetili zgolj eni sami osrednji temi. Da, ugotovili ste...

Glede na to, da lahko kapitalistični gospodarski sistem nesporno prepoznamo kot fleksibilen sistem, ki se je zmožen napajati iz vsakršne človekove dejavnosti, ki je zmožen vsako človekovo dejavnost takoj inkorporirati, se povsem smiselno zastavlja vprašanje, ali radikalna nedejavnost ostaja edini možni način upora. Fleksibilnost kapitalističnega gospodarstva V zadnjih desetletjih...

AVIZO Ljubimke in ljubimci, lep pozdrav! V današnji oddajo nadaljujemo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo vprašanju dela v kapitalističnemu sistemu. S tem namenom v nekaj nadaljevanih beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi...

AVIZO Glasba1: Delam – Jani Kovačič Pozdravljeni! Z današnjo oddajo začenjamo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo izredno aktualnemu vprašanju dela. V ta namen bomo v nekaj nadaljevanih predstavili študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija...

Objavljen v Mladini št. 31, 7.8.2009 str. 32 Kriza Matjaž Hanžek, v zavesti Slovencev še vedno znan predvsem kot, za nekatere žal, za druge na srečo, nekdanji varuh človekovih pravic pravi o krizi, da ne nasprotuje mnenju, po katerem je krizo skorajda načrtno povzročila radikalna ekonomija. (Vsekakor je izraz...

R. S. Peters, eden izmed vidnejših filozofov izobraževanja, je v slavnem članku Upravičenje izobrazbe zapisal, da je pojem izobrazbe vzniknil v 19. stoletju kot nekakšno nasprotje šolanja. To pomeni, da biti izobražen ni isto kot biti šolan. Poglejmo v čem se pojma razlikujeta. Kako naj, denimo, učitelj razločuje med...

Ste kdaj premišljevali o tem, v kakšni družbi bi najraje živeli? Kje bi bili najbolj srečni? Kaj vse bi se moralo uresničiti, da bi se počutili varne? Kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi lahko kolikor toliko predvideli prihodnost in jo načrtovali? In naprej, ali ste razmišljali, kako...