Delavec

»Tehnologija ni ne slaba ne dobra, niti ni nevtralna.« Melvin Kranzberg Hiter vzpon tehnologije in rešitve, ki jih prinaša, so priložnost za preoblikovanje mnogih področij človekovega udejstvovanja. Tehnologija prinaša poenostavljene rešitve za vse aspekte naših življenj, vključno z ekonomijo in delom. V svoji najboljši različici nam obljublja povsem novo...

Naša doba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. (Paul Lafargue, Pravica do lenobe, 1883) Več kot stoletje kasneje še vedno trdno z obema nogama stojimo v »stoletju dela«. Vsa nedavna stoletja so bila stoletja dela, stoletja bolečine, bede in pokvarjenosti. In prav...

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...

Nekaj odlomkov iz Kosovelovega predavanja »Kriza«, v Ljubljani, novembra 1925 »Vse torej čaka umetnika. Umetnik prihaja na majhnem osličku, ki noče naprej. (No, ta osliček ima prav.) Pa ga umetnik razjaha in izpregovori: »Preslavno občinstvo šentflorjansko! Veliko sem hodil po svetu, veliko sem čul o vas. Čul sem,...

Odziv na istoimenski prispevek Barbare Kramžar, objavljen v Delu, v soboto, 2.6.2012 …a žal le v okviru neoliberalnih načel, po katerih je edino merilo učinkovitosti nenehna gospodarska rast ob hkratnem nenehnem večanju dobičkov – brez tudi najmanjše obveze tistih, ki si te dobičke prisvajajo, da bi jih vračali vsaj...

Poročilo z uvodnega predavanja DPU V četrtek, 10. novembra, je ciklus predavanj Delavsko-punkerske univerze o financializaciji otvoril zaslužni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani, Viljem Merhar. Predavanje z naslovom »Finančni kapitalizem – finančna oligarhija« je posvetil razlagi historične geneze sodobnega finančnega kapitalizma. V uvodu se je Merhar posvetil tematizaciji štirih...

Splošno privzeto idejo o tem, da se delavski boji odvijajo kot boji med razredom delavstva in razredom, ki le-temu stoji naproti, torej kot razredni boji, kot boji med razrednimi interesi, je pod vprašaj postavil Jacques Rancière v pogosto zelo spregledani knjigi The Nights of Labor. The Workers Dream in...

Dr. Spomenka Hribar je sociologinja, publicistka in lahko bi rekli tudi civilnodružbena aktivistka. Z esejem Krivda in greh (objavljen v Katedri 1986) je kritično razgalila povojne poboje in se zavzela za spravo. Aktivno je sodelovala v procesu osamosvajanja in osnovanju slovenske države. Med letoma 1990 in 1992 je bila...

AVIZO Pozdravljeni v oddaji Zofijinih! Z današnjo oddajo zaključujemo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi zgodovinskim spremembam načinov mobilizacije delavcev, ki so v zadnjih dveh stoletjih vodile od tipično zunanjih prisil k delu do samo-mobilizacije...

AVIZO Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih, oddaji, ki smo jo včasih imenovali tudi oddaja za stimulacijo vaše kritične fantazije. Tudi tokrat bomo kritično fantazijo med drugim brusili v osrednjem prispevku, ki bo posvečen vprašanju dela. V nekaj nadaljevanih namreč beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod...

AVIZO Pozdravljeni v novi ediciji oddaje Zofijinih! Tudi v današnji oddaji nadaljujemo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo vprašanju dela. S tem namenom v nekaj nadaljevanih beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi zgodovinskim...

AVIZO Lep pozdrav v novi ediciji oddaje Zofijinih, kot pravijo, najbolj konstantne in avtonomne oddaje na valovih radia MARŠ! V današnji ediciji vam v posluh ponujamo nekoliko drugačen format oddaje. Za oddih se bomo odrekli večini rednih rubrik in se posvetili zgolj eni sami osrednji temi. Da, ugotovili ste...

AVIZO Ljubimke in ljubimci, lep pozdrav! V današnji oddajo nadaljujemo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo vprašanju dela v kapitalističnemu sistemu. S tem namenom v nekaj nadaljevanih beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi...

AVIZO Glasba1: Delam – Jani Kovačič Pozdravljeni! Z današnjo oddajo začenjamo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo izredno aktualnemu vprašanju dela. V ta namen bomo v nekaj nadaljevanih predstavili študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija...

Eden od značilnih elementov sodobnih produkcijskih procesov je pričakovanje delavčeve absolutne predanosti in zavzetosti za delo. Ideologija dela je tisti mehanizem, ki mobilizira delavce oziroma jih sistematično odkrito ali prikrito nagovarja k predanosti in angažiranosti za delo. Vendar pa ideologije dela niso vselej obstajale. Če sledimo študiji P.D. Anthonyja...

V januarski številki Katedre sem navedel naslednje Marxove besede: »Delo proizvaja prečudne stvari za bogatine, toda za delavca proizvaja pomanjkanje. Proizvaja palače, toda za delavce brloge. Proizvaja lepoto, toda za delavca pohabljenost. Proizvaja duha, toda za delavca proizvaja bebavost, kretenstvo.« Kaj hoče Marx reči? Ali to, da so...

Nedavno (24. 12. 2008) je dr. Spomenka Hribar v Mladininem intervjuju dejala: »Šokirana sem bila, ko sem zvedela, da Vegradovi delavci spijo v zabojnikih. Odgovornost države je, da sprejme takšne zakone, da takšno izkoriščanje onemogoči. To je sramota za slehernega med nami. V zavest države, v našo zavest...

Martin Heidegger (26 september 1889 – 26 maj 1976) je eden najpomembnejših sodobnih nemški in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Profesor je tam postal leta 1928. Bil je neizmeren vpliv za številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so...

Različna družbena gibanja in skupine, ki so zadnja leta soustvarjala globalno protestno gibanje za globalizacijo pravic, za svobodo gibanja in globalno državljanstvo, so odprla nov cikel boja in sodelovanja, ki ga na kratko imenujemo proces Euromayday. To poimenovanje nikakor ne more zaobjeti večplastnosti in večsmernosti tega novega laboratorija, a...