Delavec

13. 11. 2017 Kotiček

Protislovja neoliberalizma

Čeprav pojem »neoliberalizem« navadno enačimo s politično doktrino, ki zagovarja prednosti deregulacije trgov, liberalizacije in privatizacije (Harvey, 2005), in ki sovpada z določenim demokratičnim primanjkljajem, je pri opredeljevanju tega koncepta še vedno nujna velika mera natančnosti (Davies, 2014; Birch, 2017). Širi se mnenje, da neoliberalizem pospešuje prevare in goljufije...
več
22. 3. 2016 Kotiček

Postmoderna levica in uspeh neoliberalizma

Avtor:
Izbrani odlomki Namesto, da bi se ukvarjala z neprijetno realnostjo odpora proti neoliberalizmu, mednarodna levica promovira svojo lastno podobo. Ni ji treba, da verjame v postmodernizem, ker je sama utelešenje postmodernizma. Več desetleten vzpon neoliberalizma po vsem svetu, še posebej pa njegova vztrajna odpornost od začetka finančne krize v...
več
19. 2. 2016 Kotiček

Zavetje v viharju zgodovine

Daleč od tega, da bi bil mrtev, je danes socializem relevanten kot je bil kadarkoli prej – njegova naloga je nasprotovanje fašizmu, kaosu in brutalnosti, ki so rezultat neizogibnih kriz v osnovi nestabilnega in samouničujočega sistema globalnega kapitalizma. Vedeževalec napoveduje prihodnost z namenom, da bi jo nadzoroval. Pogleda v...
več
15. 1. 2015 Kotiček

Zagate digitalne ekonomije

»Tehnologija ni ne slaba ne dobra, niti ni nevtralna.« Melvin Kranzberg Hiter vzpon tehnologije in rešitve, ki jih prinaša, so priložnost za preoblikovanje mnogih področij človekovega udejstvovanja. Tehnologija prinaša poenostavljene rešitve za vse aspekte naših življenj, vključno z ekonomijo in delom. V svoji najboljši različici nam obljublja povsem novo...
več
13. 1. 2015 Kotiček

O delu, ideologiji dela in alternativah

Avtor:
Naša doba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. (Paul Lafargue, Pravica do lenobe, 1883) Več kot stoletje kasneje še vedno trdno z obema nogama stojimo v »stoletju dela«. Vsa nedavna stoletja so bila stoletja dela, stoletja bolečine, bede in pokvarjenosti. In prav...
več
19. 6. 2013 Zofija v medijih

Prekerno delo

Avtor:
Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...
več
4. 2. 2013 Kotiček, Zofijina bodica

»Nesmrtne« misli Srečka Kosovela

Nekaj odlomkov iz Kosovelovega predavanja »Kriza«, v Ljubljani, novembra 1925 »Vse torej čaka umetnika. Umetnik prihaja na majhnem osličku, ki noče naprej. (No, ta osliček ima prav.) Pa ga umetnik razjaha in izpregovori: »Preslavno občinstvo šentflorjansko! Veliko sem hodil po svetu, veliko sem čul o vas. Čul sem,...
več
2. 7. 2012 Zofijina bodica

Kako velika Nemčija pomaga malemu človeku…

Odziv na istoimenski prispevek Barbare Kramžar, objavljen v Delu, v soboto, 2.6.2012 …a žal le v okviru neoliberalnih načel, po katerih je edino merilo učinkovitosti nenehna gospodarska rast ob hkratnem nenehnem večanju dobičkov – brez tudi najmanjše obveze tistih, ki si te dobičke prisvajajo, da bi jih vračali vsaj...
več
14. 11. 2011 Cenzurirano

Finančni kapitalizem – finančna oligarhija

Avtor:
Poročilo z uvodnega predavanja DPU V četrtek, 10. novembra, je ciklus predavanj Delavsko-punkerske univerze o financializaciji otvoril zaslužni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani, Viljem Merhar. Predavanje z naslovom »Finančni kapitalizem – finančna oligarhija« je posvetil razlagi historične geneze sodobnega finančnega kapitalizma. V uvodu se je Merhar posvetil tematizaciji štirih...
več
2. 2. 2011 Cenzurirano, Zofija v medijih

Ko je borec »tisti na meji«

Splošno privzeto idejo o tem, da se delavski boji odvijajo kot boji med razredom delavstva in razredom, ki le-temu stoji naproti, torej kot razredni boji, kot boji med razrednimi interesi, je pod vprašaj postavil Jacques Rancière v pogosto zelo spregledani knjigi The Nights of Labor. The Workers Dream in...
več
2. 5. 2010 Cenzurirano, Zofija v medijih

Kritična analiza slovenske politike in družbe

Avtor:
Dr. Spomenka Hribar je sociologinja, publicistka in lahko bi rekli tudi civilnodružbena aktivistka. Z esejem Krivda in greh (objavljen v Katedri 1986) je kritično razgalila povojne poboje in se zavzela za spravo. Aktivno je sodelovala v procesu osamosvajanja in osnovanju slovenske države. Med letoma 1990 in 1992 je bila...
več
14. 4. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.4.2010

AVIZO Pozdravljeni v oddaji Zofijinih! Z današnjo oddajo zaključujemo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi zgodovinskim spremembam načinov mobilizacije delavcev, ki so v zadnjih dveh stoletjih vodile od tipično zunanjih prisil k delu do samo-mobilizacije...
več
7. 4. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 7.4.2010

AVIZO Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih, oddaji, ki smo jo včasih imenovali tudi oddaja za stimulacijo vaše kritične fantazije. Tudi tokrat bomo kritično fantazijo med drugim brusili v osrednjem prispevku, ki bo posvečen vprašanju dela. V nekaj nadaljevanih namreč beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod...
več
31. 3. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 31.3.2010

AVIZO Pozdravljeni v novi ediciji oddaje Zofijinih! Tudi v današnji oddaji nadaljujemo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo vprašanju dela. S tem namenom v nekaj nadaljevanih beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi zgodovinskim...
več
24. 3. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 24.3.2010

AVIZO Lep pozdrav v novi ediciji oddaje Zofijinih, kot pravijo, najbolj konstantne in avtonomne oddaje na valovih radia MARŠ! V današnji ediciji vam v posluh ponujamo nekoliko drugačen format oddaje. Za oddih se bomo odrekli večini rednih rubrik in se posvetili zgolj eni sami osrednji temi. Da, ugotovili ste...
več
17. 3. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 17.3.2010

AVIZO Ljubimke in ljubimci, lep pozdrav! V današnji oddajo nadaljujemo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo vprašanju dela v kapitalističnemu sistemu. S tem namenom v nekaj nadaljevanih beremo študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija sledi...
več
10. 3. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 10.3.2010

AVIZO Glasba1: Delam – Jani Kovačič Pozdravljeni! Z današnjo oddajo začenjamo s kratkim tematskim ciklom, ki ga posvečamo izredno aktualnemu vprašanju dela. V ta namen bomo v nekaj nadaljevanih predstavili študijo o zgodovini »fleksibilizacije« dela, ki jo je pod naslovom »Mobilizacija delavcev: zgodovina ponotranjenja prisile«, pripravila Karolina Babič. Študija...
več
8. 12. 2009 Cenzurirano, Zofija v medijih

Ideologija dela

Eden od značilnih elementov sodobnih produkcijskih procesov je pričakovanje delavčeve absolutne predanosti in zavzetosti za delo. Ideologija dela je tisti mehanizem, ki mobilizira delavce oziroma jih sistematično odkrito ali prikrito nagovarja k predanosti in angažiranosti za delo. Vendar pa ideologije dela niso vselej obstajale. Če sledimo študiji P.D. Anthonyja...
več
18. 5. 2009 Zofija v medijih

Položaj delavcev v času krize

Avtor:
V januarski številki Katedre sem navedel naslednje Marxove besede: »Delo proizvaja prečudne stvari za bogatine, toda za delavca proizvaja pomanjkanje. Proizvaja palače, toda za delavce brloge. Proizvaja lepoto, toda za delavca pohabljenost. Proizvaja duha, toda za delavca proizvaja bebavost, kretenstvo.« Kaj hoče Marx reči? Ali to, da so...
več
15. 2. 2009 Zofija v medijih

Za kaj smo se izrekli na plebiscitu?

Avtor:
Nedavno (24. 12. 2008) je dr. Spomenka Hribar v Mladininem intervjuju dejala: »Šokirana sem bila, ko sem zvedela, da Vegradovi delavci spijo v zabojnikih. Odgovornost države je, da sprejme takšne zakone, da takšno izkoriščanje onemogoči. To je sramota za slehernega med nami. V zavest države, v našo zavest...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Nemški študent kot delavec

Martin Heidegger (26 september 1889 – 26 maj 1976) je eden najpomembnejših sodobnih nemški in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Profesor je tam postal leta 1928. Bil je neizmeren vpliv za številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so...
več
27. 4. 2005 Cenzurirano

Kaj je Euromayday?

Avtor:
Različna družbena gibanja in skupine, ki so zadnja leta soustvarjala globalno protestno gibanje za globalizacijo pravic, za svobodo gibanja in globalno državljanstvo, so odprla nov cikel boja in sodelovanja, ki ga na kratko imenujemo proces Euromayday. To poimenovanje nikakor ne more zaobjeti večplastnosti in večsmernosti tega novega laboratorija, a...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Z ljubeznijo do dela

Rast, zaradi rasti same, je ideologija rakaste celice! Edward Abbey This little boy goes to his dad and asks, “What is capitalism?” Dad says, “Well son, let me try to explain it this way: I’m the breadwinner of the family, so let’s call me Capitalism. Your Mom, she’s the...
več