Snowden, masovni nadzor elektronskih komunikacij in (počasni) premiki v politiki

Pred kratkim je bil v kinu na ogled zanimiv film o ameriškem žvižgaču Edwardu Snowdenu, ki ga je režiser Oliver Stone posnel na podlagi knjige »The Snowden Files« avtorja Lukea Heardinga. Priliko sem izkoristil, da bi bralcu postavil nekaj vprašanj (ter nakazal odgovore), ki so lahko v pomoč pri odkrivanju lika Edwarda Snowdena ter pri razumevanju njegovega doprinosa v sklopu sodobnih komunikacij, človekovih pravic in celo mednarodnih političnih odnosov.

1. Kdo je Edward Snowden?

Edward Joseph Snowden je obveščevalec in žvižgač, nekdanji uslužbenec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) in še pred tem ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA), ki je leta 2013 javnosti razkril masovni nadzor komunikacij (od mobilnih sporočil in telefonskih klicev pa vse do spletnih podatkov). Zaradi tega ga je ameriško pravosodno ministrstvo junija istega leta obtožilo vohunjenja, nepooblaščene objave zaupnih informacij in kraje podatkov v lasti ameriške vlade.

Vir: Wikipedia (avtorjev prevod)

2. Zakaj je zaslovel?

Snowden je objavil številne strogo zaupne dokumente programov NSA-ja. Javnost je seznanil z dejstvom, da je t.i. skupina Pet oči (Five Eyes), ki združuje ameriške, avstralske, britanske, kanadske in novozelandske obveščevalne agencije, udejanjila strategijo za globalni nadzor nad politiki, poslovneži in navadnimi državljani. Nadzorne dejavnosti so zaobjemale pridobivanje in shranjevanje podatkov potrošnikov prek datotek v lasti nekaterih globalnih korporacij. V takih okoliščinah so vsi podvrženi nadzoru zaradi varnostnih razlogov: kdorkoli lahko postane pomemben vir informacij, če že ne »tarča« varnostnih preiskav, in to v kateremkoli trenutku.

3. Kaj o njem pravi ameriški politični vrh?

Po poročanju nekaterih časopisov ameriška desnica Snowdena označuje za izdajalca, večji del ameriške levice oz. pripadnikov Demokratske stranke pa se še vedno strinja, da mu je treba soditi. Manj grobi oziroma bolj prijazni do njega so navadni državljani, predvsem predstavniki mlajših generacij.

4. Katerih programov so se posluževale varnostne agencije za nadzor elektronskih komunikacij?

Eden izmed glavnih programov, ki ga je Snowden obrazložil javnosti, je program »PRISM«. Slednji je varnostnim agencijam omogočal shranjevanje informacij in podatkov, ki so jih uporabniki puščali v spletnih iskalnikih Google in Yahoo. Kmalu zatem je Snowden poročal o programu »TEMPORA«, ki ga je organizacija za vladne komunikacije britanske vlade GCHQ zasnovala in izkoristila za nadzorovanje nekaterih vladnih institucij, podatke pa je posredovala tudi ameriškim kolegom. Nazadnje je bilo razkrito še delovanje sorodnega in še bolj učinkovitega programa »MUSCULAR«.

Programi, ki so prišli v javnost s pomočjo Snowdenovih razkritij

Vir: Internet (avtorjeva sinteza)

5. Kdo je prišel pod drobnogled varnostnih agencij?

Pod drobnogledom ameriških in britanskih varnostnih agencij so bili bodisi poslovneži bodisi nekateri novinarji in vplivni intelektualci. Posebne pozornosti so bile prav tako deležne številne komercialne korporacije kot tudi nevladne organizacije, na primer Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) in organizacija Zdravniki sveta.

6. Čemu so VB in ZDA nadzirale nevladne organizacije?

To še ni povsem jasno. Lahko le ugibamo, da je pri tem šlo za strategijo usmerjanja političnih agend nekaterih pomembnejših nevladnih organizacij širom po svetu zaradi njihovega vpliva na javno mnenje.

7. So Snowdenova razkritja vplivala na politiko?

Mnenja o učinkih in dejanskih koristih Snowdenovih odkritij so trenutno deljena. Nekateri menijo, da je Edward Snowden s temi razkritji le ozavestil nekatere teroristične skupine, ki so posledično spremenile že uveljavljene metode komuniciranja, da bi se izognile nadzoru obveščevalnih agencij. Drugi pa trdijo, da so navadni ljudje zahvaljujoč Snowdenu zdaj precej bolje ozaveščeni glede kršenja njihove pravice do zasebnosti, ki so ga sistematično izvajale varnostne agencije skupine Pet oči (Five Eyes). Snowdenova razkritja naj bi torej nakazovala pot do boljše demokracije.

8. So bile zaradi masovnega nadzora komunikacij kršene katere izmed temeljnih človekovih pravic?

Ameriške in britanske varnostne agencije so v okviru svojega delovanja v bistvu prekoračile meje zasebnosti državljanov. Pri tem so kršile najmanj dva člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN: 12. člen (slednji določa, da se »nikogar ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled«) in 17. člen (določa, da ima vsakdo »pravico do lastnega premoženja, tako sam, kakor tudi skupaj z drugimi, do družine in zasebnosti«; ter obenem, da s tem v zvezi »ne smeta biti nikomur kršena zasebnost oziroma ugled«).

9. Snowden: izdajalec, domoljub ali nova ikona pop kulture?

Nekateri ga imajo za pravega ameriškega domoljuba, drugi pa so ga raje označili kot izdajalca. Morda ga bi lahko celo označili za junaka in izdajalca hkrati? Snowden je eden od žvižgačev, o katerih pripoveduje pesem The Whistleblowers z albuma Spectre slovenske skupine Laibach.

Snowdenov glas je uporabil francoski elektronski skladatelj Jean-Michel Jarre v pesmi Exit, ki se osredotoča na težavno izgubo individualne prostosti zaradi prevelike količine zbiranja zasebnih podatkov (kar ljudi pogosto sili v prisiljeni konformizem).

Februarja 2014 je bil Snowden na Škotskem simbolično izvoljen za rektorja Univerze v Glasgowu, zanj so množično glasovali predvsem študentje. Julija istega leta so z berlinske Freie Universität sporočili, da je Snowden prejel častno priznanje zaradi »izjemnih prispevkov pri ščitenju pravičnosti, transparentnosti, svobode«.

Napovednik filma “Snowden” (2016)