Stavka je legitimna pravica zaposlenih za doseganje njihovih delavskih pravic. Tako je od nekdaj in bo tako tudi ostalo. Ampak, če stavkajo zdravniki, je to nekaj povsem drugega. Ti namreč odgovarjajo za paciente, ki jih potrebujejo vedno, ne samo takrat, ko bi za to bili oni pripravljeni.
Učiteljski poklic je poslanstvo, zato bi ga morali opravljati samo tisti, ki čutijo v sebi, da bodo otrokom lahko nudili vse tisto, kar od njih pričakujejo. Enako velja za sodnike, policiste, železničarje in na koncu seveda tudi za kmete. Vsi ti namreč stavkajo, ko ugotovijo, da so jim kršene njihove osnovne delavske pravice. Zdravniki so pri tem izjema. Predvsem zaradi Hipokratove zaprisege.
Hipokratova zaprisega je etični kodeks, ki ga tradicionalno prisegajo zdravniki ob svojem poklicnem začetku. Ta zaprisega sega v antično Grčijo in je v bistvu temeljni dokument etičnih načel v medicinski praksi. Glavni razlogi, zakaj se zdravniki držijo Hipokratove zaprisege, so:
Zaveza k pacientu, saj zaprisega vključuje zavezo zdravnika k pacientu, da bo deloval v njegovem najboljšem interesu. To pomeni, da bo zdravnik deloval po svojih najboljših zmožnostih, da bi pacientu priskrbel najboljšo možno oskrbo, ne da bi pri tem upošteval kakršne koli druge interese ali pritiske. Hipokratova zaprisega postavlja visoke standarde etike in moralnosti v zdravstveni praksi. Zdravniki se zavezujejo, da bodo delovali pošteno, brez predsodkov in s spoštovanjem do pacientovih pravic. Prisega pripomore k vzpostavitvi in ohranjanju zaupanja javnosti v medicinsko stroko. Ko zdravnik prisega na spoštovanje Hipokratove zaprisege, to daje pacientom in družbi splošno zagotovilo, da se bodo zdravniki držali visokih etičnih standardov in da bodo delovali v dobrobit pacientov. Zaprisega postavlja zdravnike pod visoko raven profesionalne odgovornosti. Zavezani so k sprejemanju odgovornosti za svoja dejanja in odločitve ter k iskanju najboljših možnih rešitev za pacientove zdravstvene težave.
Skupaj s temi razlogi je Hipokratova zaprisega pomemben del kulturne in zgodovinske identitete medicine. Čeprav se v sodobni medicinski praksi uporabljajo različni kodeksi etike, je Hipokratova zaprisega še vedno pomemben simbol in vir vrednot za zdravniško skupnost.
Poudariti je potrebno, da imamo v slovenskem prostoru veliko zelo dobrih zdravnikov. Marsikateri s svojim znanjem in strokovnostjo najdejo mesto tudi evropskem in svetovnem merilu. Vsekakor se je potrebno tudi zavedati, da si za svoje visoko strokovno delo zaslužijo temu primerno plačilo. Pa ne vsi povprek. Glede na njihovo zahtevnost dela (kirurgi, anesteziologi in drugi) bi to morali biti razvrščeno tako, da se jih ne »meče vse v isti koš«. Veliko zdravnikov je ob svoji specializacijo opravilo tudi znanstvene doktorate, sodelujejo s fakultetami, delajo na pomembnih raziskovalnih projektih. Ti so za paciente in družbo nasploh zelo iskani. Spet drugi se odločijo, da jim je dovolj, da opravljajo svoje poslanstvo in delajo glede na specializacijo tisto, za kar jim je uspelo dobiti potrditev. Veliko le-teh pozablja, da so zgolj zdravniki in ne doktorji znanosti, za kar se včasih kar sami poimenujejo. Tega pacienti ne vedo in zato splošna oznaka zdravnika pri marsikateremu posamezniku ostaja, da je doktor, pri tem pa pozabljamo, da je zgolj strokovnjak, ki zdravi.
Vprašanje, ali je moralno, da zdravniki stavkajo, lahko sproži različna stališča in razprave. Kot del delavske sile imajo tudi zdravniki pravico do stavke, podobno kot drugi zaposleni v različnih poklicih. Stavka je običajno, kot sem že napisal, sredstvo sindikalnih organizacij za uveljavljanje pravic in izboljšanje pogojev dela. Zavedati pa se je treba, da stavka zdravnikov lahko negativno vpliva na paciente, saj lahko povzroči odpoved ali zamude pri zdravstveni oskrbi. To je moralno vprašanje, saj se postavlja vprašanje, ali je sprejemljivo ogrožati pacientovo zdravje in dobrobit zaradi stavke. Če so zdravniki primorani stavkati zaradi nezadovoljstva s pogoji dela, ki vplivajo na njihovo sposobnost zagotavljanja varne in kakovostne oskrbe pacientom, lahko to povzroči dilemo med njihovo moralno dolžnostjo do pacientov in pravico do stavke. Preden se odločijo za stavko, bi moral biti prvi korak zdravnikov iskanje alternativnih rešitev za izboljšanje svojih delovnih pogojev ali rešitev drugih vprašanj, ki jih imajo. Pogajanja sodelujejo tudi v procesu iskanja rešitev. Vprašanje moralnosti stavke zdravnikov je kompleksno in odvisno od konteksta posameznega primera. Ključno je uravnotežiti pravice in potrebe zdravnikov s pacientovimi pravicami do dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe.
Vprašanje, ali je moralno, da zdravniki stavkajo zaradi višjih plač, je odvisno od več dejavnikov in lahko sproži različna mnenja. Kot vsi delavci imajo tudi zdravniki pravico do dostojnega plačila za svoje delo. Če menijo, da so njihove plače neustrezne glede na obseg dela, odgovornosti in strokovnost, imajo pravico izraziti svoje nezadovoljstvo in uporabiti orodja, kot je stavka, da dosežejo spremembe. Pomembno je, da zdravniki razmislijo o potencialnih posledicah svojih dejanj na pacientovo zdravje in dobrobit. Stavka lahko povzroči težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe za paciente, zlasti če gre za nujne primere. To lahko postavi stavko zdravnikov zaradi višjih plač v moralno dilemo, saj se postavlja vprašanje, ali je sprejemljivo ogrožati pacientovo zdravje zaradi finančnih zahtev.
Preden so se zdravniki odločili za stavko, bi morali skupaj z aktualno vlado pretehtati druge možnosti za izboljšanje svojih plač. V kolikor je prioriteta vlade, da poenoti plačni sistem za vse javne uslužbence, potem pri zdravnikih nikakor ne more in ne sme delati izjeme. Pri tem seveda ne smemo spregledati že doslej objavljenih najvišjih plač v javnem sektorju, kjer vedno in vselej prevladujejo zdravniki. Kaj vse opravljajo, kje in za koliko denarja, ostaja skrivnost, vsekakor pa se postavlja vprašanje, ali morda vseeno ne bi veljalo iskati skupni jezik zdravniškega sindikata, ki bo zajemal vso bolnišnično osebje (medicinske sestre in negovalke, zdravstvena nega, tehnično osebje …) in vladnih pogajalcev, da zadevo uredijo, pri tem pa imajo zdravniki v mislih predvsem Hipokratovo prisego in skrbijo za nemoteno zdravje pacientk in pacientov.
Zatorej je vprašanje moralnosti stavke zdravnikov zaradi višjih plač kompleksno in zahteva premišljeno presojo vseh vpletenih dejavnikov, vključno z upravičenostjo zahtevkov, potencialnimi posledicami za paciente in druge alternative za reševanje sporov. Kot na vsakem delovnem mestu moramo tudi pri zdravnikih upoštevati, da brez pacientov ne bi mogli delati, kot tudi učitelji ne brez učencev. Vzajemnost, razumevanje in spoštovanje naj vodi v zaključek več tedenske agonije, da se bomo lahko posvetili tudi drugim pomembnim nalogam, ki jih v naši državi ne manjka. Zdaj se namreč ukvarjamo samo z zdravniki (ob še nekaterih upravičeno stavkajočih).
Za epilog morda samo še dejstvo, da kljub stavki veliko zdravnikov dela nemoteno in dobro, tako kot pred tem. Njim je Hipokrat vseeno za vzgled.
Doc. dr. Bojan Macuh