40 let po študentskem uporu
V četrtek, 15. maja 2008 ob 17. uri – Velika dvorana IZUM, Prešernova 17.
Tokratna tema je pisana na kožo “upokojenim mladincem” mineva namreč 40 let od vrhunca študentskih revoltov, ki so se leta 1968 dogajali po svetu in tudi v Sloveniji.
Mladi ljudje so vedno in povsod nekakšen lakmusov papir, ki zazna in pokaže, kar bi mnogi v družbi radi skrili. Protestna energija se je nabirala več let, se prelivala iz dežele v deželo in povsod si je poleg splošnih razlogov našla še čisto posebne povode za izbruh. V šestdesetih je svet preplavljalo glasno in vplivno študentsko gibanje.
Študentski nemiri v Sloveniji so zavreli konec maja in prve dni junija 1968. in se avgusta podaljšali še v demonstracije proti okupaciji Češkoslovaške ter v ustanovitev “osamosvojene” Skupnosti študentov Slovenije. Šlo je za nadaljevanje konflikta s Perspektivami in za uvod v rušenje Kavčiča. Spomniti se je treba “gospodarske reforme”, Rankovićevega padca, odpiranja Dachavskih procesov, afere 25 poslancev, ustanovitve Ognjišča …. Libertinizem je postajal realnost, a sledila je “zamrznitev” v sedemdesetih.
Iz razdalje štirih desetletij se lahko odkrito vprašamo, ali smo študentje takrat vedeli, v kaj se podajamo? Lahko bi vneto zatrdili, da nam je bilo vse jasno in bi si pripeli medaljo “prvoborcev”. Toda prej bo držalo, da smo bili mladi petelini, ki smo prezgodaj zakikirikali in da je šlo za “prerano pomlad”. Pa nas je sploh zanimala slovenska politika? Vsaj tako kot lokalni problemi so nas revoltirale globalne krivice in glede tega je leto 1968 odprlo praktično vsa vprašanja, za katera danes kritično ugotavljamo, da lahko pokopljejo človeštvo. Zato ni čudno, če so odločilno vlogo pri preobrazbi Slovenije odigrali ljudje iz “generacije 68”, tako na levi kot na desni.
Predstavitev gostov:
Kar nekaj zgodovinarjev se ukvarja tudi z vlogo študentov v družbenih spremembah, vendar smo raje povabili ljudi, ki so aktivno sooblikovali dogajanje okoli leta 1968. Razvrščeni po abecedi, bodo naši tokratni gostje:
Ciril Bakovič, ki je bil soorganizator protestov in nato na čelu “odcepitve” od Zveze študentov Jugoslavije, pozneje pa je bil udeleženec “marša skozi institucije”.
Vlado Golob je bil med začetniki študentske organiziranosti v Mariboru ter urednik Katedre, ki je v novem visokošolskem središču prvi okusil “odstavitev po višjem nalogu”, kasneje pa se je politiki izmaknil v poslovno sfero.
Pavel Kristan je vodil na cesto študente tehnike in organiziral “odbor za boj proti okupatorjem Češkoslovaške”, kar ga je za mnogo let stalo potnega lista, posvetil pa se je računalništvu.
Marjan Poljšak je bil prvi, ki se je javno deklariral za katoliškega aktivista, kar je plačal z zaporom, kasneje pa je postal karizmatični ajdovski župan.
Dr. Cvetka Toth je bila s svojimi rdečimi lasmi in ostrim jezikom radikalna označba mnogih “akcijskih skupin”, kasneje pa je naredila akademsko kariero.
Če kdaj, potem tokrat velja, da bo za mizo le vzorec tedanjih aktivistov, mnoge pa pričakujemo v publiki in res si bomo prizadevali, da bi obnovili vsaj nekaj od atmosfere tedanjih zagretih razprav. Izpustite TV Dnevnik in ostanite tokrat raje na zanimivih “Spominjanjih”!