Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, v sodelovanju z MKCjem prirejajo in vabijo na predavanje iz cikla o nacionalizmu. Pod naslovom »Politične stranke, mladi in nacionalizem« bo predaval sociolog mag. Aleš Bučar. Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 26. maja 2008, s pričetkom ob 19.00 uri v Kulturnem inkubatorju v Mariboru.
V predavanju se bo predavatelj dotaknil vprašanja razvoja političnih strank v obdobju od uvedbe razširjene in nato splošne volilne pravice. Spregovoril bo o ključnih značilnostih množičnih strank, zajemi-vse strank in kartelnih strank. Osredotočil se bo na vključenost ljudi v politične stranke, pri tem pa na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (Eurpean Social Survey) podal poudarke pri analizi vključevanja mladih v politične stranke. Navezal se bo na posledice družbenih in političnih sprememb, ki so vidne tudi v razmerju med politiko in javnostjo. Ker obstoječim političnim institucijam ni uspelo zagotoviti identifikacije njihovega delovanja kot tistega, ki lahko reši ključne družbene probleme, se ljudje oddaljujejo od formalnih političnih institucij, katerim vedno manj zaupajo (npr. političnim strankam), prihaja tudi do upada participacije v političnih procesih (upad volilne udeležbe). Na drugi strani postajajo posamezniki aktivni na področju, ki ga Ulrich Beck imenuje subpolitika. Delovanje na področju subpolitike se lahko manifestira z aktivnim delovanjem na določnem področju, javnem zavzemanju stališč ali sodelovanju v javni razpravi. Ta lahko poteka v obliki neposrednega komuniciranja, komuniciranja preko medijev ali v obliki izražanja političnih stališč preko internetnih strani in blogov. Takšno subpolitično delovanje lahko vključuje tudi različne oblike protestov in demonstracij (npr. protesti proti vojni, potiglobalizacijske proteste, proteste delavcev, ekoloških organizacij).
Po drugi svetovni vojni je na politični prostor zahodnih družb na najmanj dveh področjih vplival konzumerizem. Zaradi spremembe v družbenih vrednotah in prevlade, oziroma vedno večjega pomena izgleda in stila, so v politiko in politično komuniciranje vstopili marketinški prijemi. Politiki, politične stranke in njihovi svetovalci posegajo po njih, z namenom pridobivanja naklonjenost volivcev. Vpliv konzumerizma na politično sfero je viden tudi v uporabi družboslovnih raziskovalnih metod (javnomnenjskih raziskav in fokusnih skupin) v politične namene. V številnih (večini) današnjih demokracij, se je izoblikovala potrošniška demokracija, kjer so politiki in politične stranke postali blago, ki se ponuja kupcem – volivcem. Za svoj uspeh uporabljajo iste mehanizme kot podjetja, ki prodajajo potrošniške izdelke. V takšnih razmerah, na katere dodatno vplivajo tudi druge družbene spremembe, se oblikujejo pogoji za uspeh populističnih politik. Predavatelj se bo v svojem predavanju dotaknil dveh področji vzpona populističnih politik – področje penalnega populizma in odnos zahodnih družb, predvsem nekaterih političnih strank in politikov, do priseljencev. Pri tem se bo navezal tudi na razmere v Sloveniji in skušal skozi perspektivo penalnega populizma prikazati motive za uveljavitev novega Kazenskega zakonika RS. V sklopu odnosa do priseljencev bo predavatelj skušal razkriti značilnosti odnosa Slovencev in Republike Slovenije do priseljencev in njihovih potomcev, predstavil pa bo tudi vzporednice med tem odnosom in drugimi oblikami nestrpnosti v Sloveniji.
Mag. Aleš Bučar – R. je višji predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, Univerza v Mariboru. Njegovo poučevanje in raziskovanje sega na področje kriminologije in sociologije. Diplomiral in magistriral je na Fakulteti za družbene vede, trenutno je doktorski študent sociologije, na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani. Je avtor in urednik knjige Nasilje in mladi (2004), soavtor različnih domačih in tujih prispevkov s področja kriminologije in sociologije. Trenutno pripravlja monografijo o medijsko-političnem diskurzu.