Svetovni dan filozofije 2014
V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri in generacij: Andrej Adam, Eva Bahovec, Tomaž Grušovnik, Miha Javoršek, Boštjan Narat, Goran Potočnik Černe, Rok Svetlič, Boris Šinigoj.
Pojem življenja in pojem filozofije – kot mišljenja življenja v bolj temeljnem smislu kot pri drugih znanostih – sta vpisana drug v drugega. Orientacija v življenju je vedno uokvirjena s filozofijo. Tudi v primerih, ko ni razvidno povezana s kategorijami zavedanja in samozavedanja. Če govorimo o življenju v najširšem smislu, se v filozofiji dandanes zlagoma odmikamo od Kantovega prepričanja, po katerem forme življenja ne bi služile ničemur, če med njimi ne bi bilo človeka. Wittgenstein je v svojem poznejšem razmišljanju menil, da »tisto, kar moramo sprejeti, kar je dano – kot bi lahko rekli – so forme življenja«. Poleg teh najširših gledišč, ki jih najdemo skoraj v vseh filozofijah, pa se odnos med mišljenjem in življenjem vse bolj kaže v vprašanjih o vlogi filozofije in filozofov v družbi in hkrati vprašanjih o »usodi« filozofije in filozofov kot posameznikov.
Ko je Unesco določil svetovni dan filozofije, je opozoril na potrebo po filozofiji v kulturi, na filozofijo kot dediščino mišljenja o življenju in filozofijo kot vedo, ki ni namenjena samo sama sebi, ampak življenju na planetu sploh.
Ko govorimo o filozofiji in življenju , se je treba spomniti na Nietzscheja, o katerem ni vse več razpravljanj samo med filozofi, ampak tudi med širšim občinstvom:
Obstajajo življenja, kjer težave zadevajo čudežnost; to so življenja mislecev. Treba je prisluhniti temu, kar nam o njih pripovedujejo, ker v tem pripovedovanju odkrivamo možnosti življenja, in že samo pripovedovanje o njih nam prinaša veselje in moč ter meče luč na življenja njihovih naslednikov. V tem je toliko domiselnosti, razmisleka, drznosti, obupa in upanja kakor v potovanjih velikih morjeplovcev; pravzaprav gre tu tudi za raziskovalna potovanja v najbolj odmaknjena in najnevarnejša območja življenja. V teh življenjih je presenetljivo to, da jih določata dva sovražna instinkta, ki vlečeta vsak na svojo stran, a sta prisilno vpeta v isti jarem; instinkt, ki nagiba k spoznavanju, je nenehno pod prisilo zapustiti trdna tla, kjer je človek navajen živeti, in se spustiti v neznano, ter drugi instinkt, ki hoče, da življenje nenehno tipa in išče neki novi kraj, kjer naj bi se ustalilo.
Rojstvo tragedije (Die Geburt der Tragodie, 1978)
Ameriški filozof Stanley Cavell je s svojimi poskusi prestopanja omejitev med filozofskimi paradigmami, med filozofijo in drugimi področji kulture (glasbo, literaturo in še zlasti filmom) in, ne nazadnje med filozofijo in vsakdanjim življenjem, pomembno označil tematiko, o kateri tu govorimo:
Nekoliko bolj pozitiven pogled na filozofijo, je po mojem dan v premisleku o njenem odnosu do njenega občinstva. Za znanost bi lahko rekli, da nima občinstva, saj je nihče, ki ni v njej angažiran, prav dobro ne razume; za umetnost bi lahko rekli, da mora v vsakem primeru ustvariti in poustvariti svoje občinstvo. Filozofija pa je bistveno negotova, čigavo zanimanje v danem trenutku želi zbuditi.
Vrh filozofije/Avtobiografske vaje (A Pitch of Philosophy/Autobiographical Exercises, 1994)
Avtobiografska razsežnost filozofije je notranja trditvi, da filozofija govori za človeka, za vse; to je njena nujna aroganca. Filozofska razsežnost avtobiografije je, da je človek reprezentativen, recimo, oponašalen, daje vsako življenje zgled za vse, prilika za vsakega; to je običajnost (commonness) človeštva, ki je notranja njegovim brezkončnim zanikanjem običajnosti.
Vrh filozofije/Avtobiografske vaje (A Pitch of Philosophy/Autobiographical Exercises, 1994)
Unescov Svetovni dan filozofije smo obeležili s sodelovanjem ustanov in ljudi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem na področju filozofije. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri in generacij: Andrej Adam, Eva Bahovec, Tomaž Grušovnik, Miha Javoršek, Boštjan Narat, Goran Potočnik Černe, Rok Svetlič, Boris Šinigoj
Miha Javoršek: Pozitivno mišljenje
Eden izmed bolj znanih stereotipov o prebivalcih ZDA je gotovo ta o njihovi pozitivnosti. Od kje izhaja? Kakšni so njeni družbeni učinki? Kako se izraža v družbenih praksah? Ta vprašanja zaradi globalizacije in kulturnega imperializma niso nepomembna. Ameriška pozitivnost, »positive thinking«, se izraža v naših praksah potrošnje, dela in mišljenja. Nenazadnje se kaže v našem odnosu do življenja samega. Poglavitno se že kaže na delovnih mestih s funkcijo menedžerjev ter v osebnem življenju skozi vse bolj pogosto uporabo mnogoterih knjig samopomoči, kar naznačuje spremembo v načinu dela, branja, mišljenja in delovanja.
Andrej Adam: Za odpravo protislovnih teorij in protislovne stvarnosti
Pogoj ohranjanja kapitalizma – kjer je cilj profit – je prodaja blaga, sprememba blaga v denar oziroma kapital. Zato morajo obstajati potrošniki blaga s plačami, ki rastejo sorazmerno z dobički. Eden temeljnih pogojev obstoja kapitalizma so torej spodobne in rastoče plače. Toda glavna značilnost globalnega kapitalizma v zadnjem času je upadanje plačnega deleža zaposlenih – zategovanje pasu, zamrznitev kupne moči. Logika upadanja je enostavna: kar ne pripade zaposlenim, ostane razredu kapitalistov. S tem se znajdemo v protislovju: živimo v protislovnem sistemu, ki v imenu profita odpravlja pogoj, ki mu profite omogoča. Toda protislovna ni le stvarnost, protislovni so tudi pojmovni sistemi, s katerimi to stvarnost razlagamo. Ko se torej orientiramo v življenju in mišljenju, moramo stremeti k odpravi protislovnih pojmovnih sistemov in odpravi protislovne stvarnosti.
Boris Šinigoj: Orientacija v mišljenju – orientacija v življenju
Kako danes poiskati pravo smer v mišljenju? Po kateri poti kreniti v življenju? Kje najti kažipot? Kje orientacijske točke? Markacije je zabrisal čas, smerokazi so popadali na tla, nekdaj uhojene poti se izgubljajo v podrastju. Smo izgubili tudi kompas? Ali pa smo le pozabili nanj in na nepogrešljive orientire duhovnega izročila? Stara kitajska modrost nas spodbuja, naj se v iskanju pravega načina mišljenja in življenja oprimemo Dobrega. Podobno nas usmerja tudi grški ideal kalokagathije, ki izvira še od Homerja. Mar se naposled v Sokratovi predanosti Resnici do smrti in Platonovem prispodabljanju Dobrega s Soncem ne pokaže kar najbolj očitno: prava orientacija v mišljenju in življenju je tista, ki mi pomaga, da postanem boljši človek. Ali v naših stiskah in razočaranjih še obstaja upanje za to? Da, hkrati z vprašanjem že slišimo spodbudo najmanjšega med apostoli, kajti upanje ne osramoti.
Goran Potočnik Černe: Orientacija v mišljenju – orientacija v življenju
»Kdo smo in kam gremo?«To vprašanje je staro toliko kot prvi človekov miselni preblisk, ko se je zavedal samega sebe. Tako se ne gre čuditi, da se je v samih začetkih filozofije, nekateri bi rekli tudi že vrhuncu filozofije, v stari Grčiji, postavila zahteva, da je dobro življenje le raziskano življenje. A kaj to pravzaprav pomeni, kaj to pomeni zame kot individualno bitje? Je to to, da se prepoznam v ogledalu? Ali da poznam svojo krvno skupino, celo črke svojega genoma? Da se prepustim procesu hipnoze, psihoanalize in se spustim vi bolj zatemnjene hodnike zavesti? Ali je raziskati svoje življenje pomeni vtipkati svoje ime v Google?
Tomaž Grušovnik : Korist filozofije
Filozofija lahko bistveno prispeva k orientaciji mišljenja in življenja tako, da premisli pojmovno ozadje načel, ki določajo naše ravnanje. Skozi takšno analizo se lahko hitro izkaže, da so naša vodila precej drugačna od tega, kar menimo na prvi pogled. Vzemimo za primer pojem »uporabnosti«, ki je danes postal splošna zapoved vsakega delovanja. Premislek pokaže, da je veliko število produktov, ki jih imamo za »uporabne«, v dobi presežne produkcije pravzaprav povsem neuporabnih in škodljivih, če nanje pogledamo z okoljskega, pa tudi socialnega, vidika (denimo inovativna luksuzna plovila, najsodobnejša zasebna letala, pa tudi bolj običajne stvari, recimo številčni gospodinjski pripomočki, nepoučne aplikacije za mobilne telefone…).To, za kar menimo, da je »uporabno« in »konkretno«, je tako hkrati tudi »škodljivo« in pogosto precej »abstraktno«, filozofija pa nam pomaga uvideti ta paradoks »koristi«, ki nam nič kaj ne koristi.
Rok Svetlič: Prenašati bit kot pogoj možnosti orientacije v mišljenju
Naš svet – pa naj ga imenujemo postmoderni ali kako drugače -je prostorsko in časovno umeščen. V veliki meri izrašča iz razsvetljenskega izročila, ki pa je utemeljeno na radikalnem prelomu s svetom tukaj-in-zdaj. Aklamacija po svobodi, enakosti in bratstvu ni izhaja iz tradicije, nasprotno, zahtevala je revolucionarni prelom s tradicijo. Ta pola opisujeta razkol, ki zavezuje mišljenje danes: na eni strani nas nagovarja zakonodaja čistega praktičnega uma, naše neodtujljivo prepričanje o prav-in-narobe. Na drugi srečujemo zatečene upodobe duha, svet v času in prostoru: omiko, običaje, institucije, pravila. Mišljenje lahko izpolni svojo tradicionalno nalogo – tj. zagotavljanje orientacije človeka v celoti bivajočega -, če vzdrži v tej vmesnosti. Obvarovati se mora tako dogmatike tradicionalizma, kot abstraktnega kritiziranja. Za to pa mora biti zmožno prenašati bit sveta (das Sein ertragen).
Boštjan Narat: Filozofija in javni prostor
Filozofski diskurz je podobno kot diskurz znanosti specifičen, specializiran in do določene mere zaprt, hkrati pa se filozofija po svoji naravi ves čas odpira svetu, iz njega črpa in se vanj izpostavlja. Refleksija aktualnih tem ali pa premislek problemov, ki se z aktualno situacijo spogledujejo, za sabo nujno potegne tak ali drugačen nagovor javnosti, ki v filozofski diskurz po pravilu ni »posvečena«. Vztrajanje pri akademskem nivoju filozofskega občevanja je v takih primerih ponavadi obsojena na neuspeh, saj le redko doseže naslovnika, po drugi strani pa je odpoved strogemu filozofskemu diskurzu in s tem povezano poenostavljanje prav tako, če ne še bolj, problematično. Zagata ni toliko miselna, pač pa je bolj jezikovna, v tem smislu je torej manj vsebinska in bolj formalna, kar pa seveda ne pomeni, da ni ključna. V katerem jeziku naj spregovori filozofija, ko nagovarja javnost? In ali jezikovna ter terminološka prilagajanja potegnejo za sabo spremembe njene vsebine in govorice?
Eva Bahovec: Michel Foucault ali »Kako se izmakniti oblasti«?
Trideset let po smrti je »življenje in delo« Michela Foucaulta bolj aktualno kot kdajkoli. Foucault, ki je bil upornik v srcu sistema, je poimenoval svoje glavno bojno polje z besedo »oblast«. Raziskoval jo je v raznih dispozitivih: vednost-oblast, panoptik ali oko oblasti, pastoralna oblast itn., za vse njegove »oblasti« pa velja osnovna formula, ki se je je Foucault držal vse življenje: Kjer je oblast, tam je odpor. Prav ta formula mu je omogočila, da je svojo podobo misli povezoval s svojimi aktivističnimi boji: za pravice zapornikov, proti mistifikaciji znanosti in mirno lika homoseksualca, ki ga je izumila znanost devetnajstega stoletja kot nekaj determiniranega in determinirajočega. Če je naloga filozofa, da škoduje takim (in vsem drugim) neumnostim, je nekje zapisal Foucaultov filozofski prijatelj Gilles Deleuze, potem je Foucault zagotovo tisti, ki je to vlogo opravil kot domala nihče doslej – tako prek svojega dela kot s svojim filozofskim življenjem.
Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju
Pojmi življenja, mišljenja in filozofije so med seboj tesno povezani. Filozofija je mišljenje življenja. Filozofija namreč pomeni refleksijo. Refleksijo umetnosti, kulture, ekonomije, politike in znanosti. A filozofija je tudi stvar življenja in osmišljanja našega delovanja, čeprav je tvegano preprosto reči, da uči živeti. Letošnji Unescov svetovni dan filozofije tako odpira prav razpravo o filozofiji kot vodilu v svetu misli in svetu vsakdanjega življenja.
Kamera in montaža: David Lotrič
Avtorja koncepta: Miha Andrič in Luka Mancini
Novinar/komentar: Miha Andrič
Bral: David Banović
Spraševala: Mankica Kranjec
Celostna grafična podoba: Luka Mancini
Organizatorji: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Cankarjev dom
Oblikovanje podobe dogodka: Luka Mancini
Svetovni dan filozofije na Facebooku: https://www.facebook.com/pages/Svetovni-dan-filozofije/281519011978934?sk=timeline