Donald Davidson (1917- 2003) je ameriški filozof, ki je v študij človeške narave impiciral metode logične in lingvistične analize. Po Davidsonu bi morala interpretacija jezika vedno slediti principom, ki bi maksimalizirali resničnost izjave. Mnogi Davidsonovi eseji so bili zelo vplivni in so zbrani izšli v dveh delih: Essays on Actions and Events (1980) in Inquiries into Truth and Interpretation (1984). Kot eden najodličnejših filozofov 20. stoletja je Davidson sproduciral popolnoma nov, revolucionaren pogled na študije filozofije jezika, duha in človekovega delovanja. Učil je na številnih univerzah, na zadnje pred smrtjo na Kalifornijski univerzi Berkeley. Umrl je 30. avgusta lani.
Jaegwon Kim je ameriški filozof, ki je doktoriral na univerzi Princeton. Kim je znan po svojem delu na področjih filozofije duha in metafizike. V filozofiji duha je prispeval k diskusiji o mentalni vzročnosti in ponudil analizo duha v materialnem svetu. Posebej je znan po svoji kritiki nereduktivnega fizikalizma in po svojem nenehnem nezadovoljstvu z striktno identitetno teorijo. Trenutno uči na univerzi Notre Dame in na Univerzi Brown..
Supervenienca via redukcionizem
Identitetna teorija, z enostavno redukcijo fizičnih procesov na psihične, pove, da so psihična stanja preprosto fizična stanja možganov. Stanje psihičnega, kot je na primer bolečina, je redukcija nevralnega stanja bolečine v možganih. Bolečina nastopi, ko neka fizična sila poseže v naše fizično telo, recimo da se urežemo z nožem, ta fizična akcija v naših nevronih sproži v psihičnemu svetu bolečini ekvivalentno reakcijo. Identitetna teorija je splošno sprejemljiva predvsem zavoljo njene predstavljivosti in preprostosti, kar pa z sabo seveda prinaša tudi nekaj problemov. Predvsem problem zavesti je znotraj identitetne teorije težko umestljiv. Zavest pri človeku prinaša določene kvalitete, ki jih težko pojasnimo zgolj z fizičnim delovanjem nevronov. Proces, s katerim lahko fizično zvajamo na psihično imenujemo redukcija in sicer redukcija v smislu, kot jo razumemo v primeru vode, katere redukcija je kemijska sestava vode, izražena z pripadajočo formulo. Redukcionizem, kakor tudi lahko poimenujemo identitetno teorijo, ima seveda tudi nasprotnike. Njihovi argumenti se najpogosteje dotikajo enostavnosti teorije in neupoštevanja že omenjene vloge zavesti znotraj fizikalistične teorije. Eden vidnejših argumentov proti identitetni teoriji pravi, da če ne bi imeli v možganih neke določene strukture, ki je recimo sposobna registrirati bolečino, le te sploh ne bi poznali. Takšno prepričanje pripelje do identitetni teoriji nasprotnega mnenja, da je psihično stanje lahko realizirano na več načinov v različnih fizičnih strukturah. Za ta argument, ki mu pravimo tudi ugovor iz večvrstne realizacije je pomembno, da razlikujemo dvoje kategorij, ki se lahko pojavita, to sta tip in primerek, zakaj, ko govorimo o identiteti imamo v mislih tipe stanj, na primer psihična stanja, ki so splošne narave, medtem, ko so primerki stanj, mišljeni kot konkretna, določena stanja. Ugovor iz večvrstne realizacije je bil spodbuda nekaterim simpatizerjem redukcionizma, da vzpostavijo nove teorije, ki bi podpirale fizikalistično varianto identitetne teorije.
Ameriški filozof Donald Davidson se v svojem delu Raziskave o resnici in interpretaciji postavi na stran nasprotnikov identitetne teorije, kot enega glavnih argumentov pa navede nespadanje mentalnih dogodkov pod splošno dojemljive zakone in sicer zavoljo tega, ker, kot pravi, na nivoju mentalnega ne more biti tipov, tako da imamo identiteto primerkov, ne pa tudi tipov. Iz vprašanja kako dati mentalnemu neko vlogo, se mu je porodila ideja t.i. supervenience. Gre za soodvisnost dveh sfer, s tem, da je ena primarna, še natančnejša definicija pa pove, da so mentalne karakteristike odvisne od fizikalnih karakteristik ali supervenientne glede na te karakteristike. Tako ni mogoče, da bi bila dva dogodka enaka v vseh fizikalnih vidikih, razlikovala pa bi se v kakšnem mentalnem vidiku. Odvisnost ali supervenienca take vrste ne vključuje reduktibilnosti s pomočjo zakona ali definicije, kajti če bi jo, bi po Davidsonu lahko moralne lastnosti zreducirali na opisne lastnosti, tega pa evidentno ni mogoče narediti. V bran identitetni teoriji se postavi Jaegwon Kim, ki, da bi ohranil redukcijo psihičnega na fizično, Davidsonu ugovarja. Pravi, da če sta enaka fizična svetova, potem morata biti enaka tudi mentalna svetova, kar pa ne velja tudi obratno. Supervenienca tako konča svojo pot v redukcionizmu, kajti, kjer so psiho-fizikalni zakoni tam je vedno grožnja ali obljuba psiho-fizikalne redukcije.
Davidsonova definicija supervenience se razlikuje od Kimovega razumevanja, vendar oba izražata prepričanje, da določene mentalne karkteristike lahko večkrat realiziramo fizčno. Po drugi strani pa se njuni mnenji o karakteristikah razhajata. Davidson zanika, medtem ko Kim priznava, da obstajajo fizične karakteristike, tako, da nujno vse, kar ima fizične karakteristike ima tudi mentalne. Kim o psiho-fizičnih vzrokih pove, da mentalni dogodek povzroča fizični dogodek, to pa zato, ker je mentalno supervenientno glede na fizični dogodek. Zanj je mentalni dogodek supervenienten nad fizičnim, samo če je mentalna karakteristika supervenientna nad fizično karekteristiko. Davidsonova sodba ne vključuje supervenience mentalnih karekteristik na osnovi fizičnih karekteristik. Po njegovi sodbi ni korelacije tipov med mentalnim in fizičnim. Kim identificira mentelne tipe z njenimi supervenientnimi osnovami, brez da bi jih identificiral z posameznimi supervenientnimi bazami. Davidson pa meni, da mentalni tipi ne supervenirajo v Kimovem smislu nad fizičnimi tipi. Tako se zdi, da ni prave korelacije med dogodki mentalnega opisa in fizičnimi zakoni.