Eden najbolj značilnih ali pa značilno angleških skladateljev iz začetka in prve polovice 20. stoletja, je Ralph Vaughan Williams. Najbolj znan je po svojih simfonijah, izvrstno pa je skladal tudi komorno glasbo, opere, koralno in filmsko glasbo. Svoje mesto v zgodovini si je priboril tudi kot edinstven zbiratelj britanskih ljudskih pesmi. V današnji oddaji bomo po malem prisluhnili najboljšemu od naštetega.
Izhajal je iz privilegiranega srednje-zgornjega družbenega razreda, katerega družinske vezi ga povezujejo celo z Charlesom Darwinom. V šolskih letih na Cambridgeu je bil sošolec dveh pomembnih filozofov: Georgea Edwarda Moorea in Bertranda Russella. Njegovo skladanje in glasbeno udejstvovanje se je razvijalo počasi. Prvo svoje delo je tako objavil, ko mu je bilo že krepko čez 30 let. Svoje glasbeno znanje je poglabljal v Berlinu pod mentorstvom Maxa Brucha in kasneje še bolj presodno, pri Mauriceu Ravelu v Parizu. Glasbena dejavnost, ki jo je poslej gojil, je vključevala skladanje, dirigiranje, poučevanje in urednikovanje ter zbiranje glasbe drugih skladateljev.
Leta 1904 je Williams odkril ljudsko glasbo, ki je na angleškem podeželju hitro izumirala. Začel je z številnimi potovanji na podeželje, kjer je številne pesmi rešil pozabe, nemalo pa jih je v njegovi interpretaciji in reanimaciji doživelo celo svetovno slavo.
Vaughan Williams v svoji glasbi posreduje karakterističen angleški melos. Njegova glasbena »angleškost« je zaznamovana z nič kaj laskajočimi pojmi kot so navidezna dozdevnost in vsakdanjost, vendar je hkrati ob tem njegova glasba globoka, mistična, kot tudi lirična, melodična, melanholična ter nostalgična. V njegovi glasbi je čutiti močan prizvok ljudskih melodij, ki se jim je tako rad predajal. Hkrati je glasba nabita s patriotskimi čustvi. Williams je osrednja figura britanske glasbe ne le zaradi svojega glasbenega udejstvovanja, pač pa tudi zaradi svojega pedagoškega dela. Vzgojil je celo vrsto pomembnih sodobnih skladateljev in dirigentov. V svojih glasbenih teorijah je bil pogosto provokativen in izzivalen, saj je od vsakega posebej zahteval, da piše svojo glasbo, pa naj bo ta še tako preprosta.
Williams je v letih 1924 in 1928 spisal opero z naslovom »Sir John in Love«, v katero je vključil staro angleško narodno pesem »Fantasia on Greensleeves«. Slišali bomo koncertni aranžma, ki ga je Williams spisal pet let po premieri omenjene opere. Delo je postalo eno zimzelenih klasičnih del, ki se še dandanes pogosto izvaja in je hkrati enkraten primerek spoja klasične in ljudske glasbene tradicije.
»Fantasia on a Theme of Thomas Tallis«, znana tudi pod naslovom »Tallis Fantasia«, je nastala leta 1910 in pomeni enega prvih večjih uspehov v karieri Ralpha Vaughana Williamsa. Delo je sicer kasneje še dvakrat popravljal, vendar je kompozicija kot celota ostala nedotaknjena. Delo je napisano za razširjeni godalni orkester in je razdeljeno v tri dele. Po strukturi delo spominja na fantazije elizabetinske dobe, večina glasbe pa temelji na motivih oziroma fragmentih, ki variirajo. Tallisova originalna melodična tema, po kateri je delo dobilo tudi naslov, je nastala leta 1567 in je bila napisana za prvega anglikanskega canterburyjskega nadškofa, Matthewa Parkerja. Williams je nanjo prvič naletel leta 1906. »Fantasia« z svojimi mnogimi prijetnimi melodijami je bila vključena v številna popularna dela. Med drugim smo jo lahko nedavno slišali v filmu Petera Weira »Master and Commander« iz leta 2003 in v Gibsonovem razvpitem »The Passion of the Christ« iz leta 2004.
Williams je svoji sedmi simfoniji dal italijanski naslov »Sinfonia Antartica«. Zgodba tega dela sega v leto 1947, ko je Williams napisal glasbo za film »Scott of the Antarctic«, na podlagi katere je potem leta 1949 nastala ena njegovih najbolj znanih simfonij. Prvič je bilo delo predstavljeno leta 1953 v Manchesterju. Glasbeno delo je komponirano za veliki orkester, ki vključuje ženski zbor z solo sopranom, ki ju je mogoče slišati v prvem in zadnjem stavku simfonije. Delo je doživelo svojo pop-kulturno afirmacijo v znameniti epizodi humoristične skupine »Monty Python«, ki vključuje zgodbo o Škotih na Antarktiki. Želimo vam prijetno poslušanje simfonije, ob tednu osorej, pa vas ponovno vabimo v našo družbo.
AVIZO