»Čas je, da se ponovno vrnemo h klasiki«. Tako bi lahko začeli današnjo oddajo Glasbeni ciklon, v kateri se bomo dejansko vrnili h »klasiki«. Poslušali bomo namreč eno najbolj znanih del sodobne klasične glasbe, veleznano in velecenjeno orkestralno suito »Planeti«, britanskega skladatelja Gustava Holsta.
Holst izhaja iz nemške glasbene družine, ki se je v Anglijo priselila iz St. Petersburga. Glasbo je študiral na Royal College of Music v Londonu, kjer pa so ga težave z roko prikrajšale za kariero pianista, zato se je preživljal kot pozavnist in korepetitor v orkestru, kasneje pa je postal profesor glasbe na ugledni St. Paul School of Music in predavatelj kompozicije na Royal College of Music ter na univerzi v Readingu. To delo je upravljal kar 20 let, dokler nekaj let pred smrtjo ni doživel fizičnega in mentalnega zloma, nakar se je do smrti leta 1934 posvetil zgolj še skladanju.
Njegova zgodnja glasbena dela so nastajala pod vplivom Ravela, Griega, Richarda Straussa in prijatelja Ralpha Williamsa. Že v tem zgodnjem obdobju je bila njegova glasba izjemno originalna, s primesmi tako eksotičnih elementov kot sta stara angleška ljudska glasba in glasba hinduizma. Nekakšen zaščitni znak Holstove glasbe je uporaba zvočne asimetričnosti, zavestna nepredvidljivost in nekonvencionalnost, ki jo kombinira z mogočnimi strašljivimi melodijami.
Gustav Holst je napisal preko 200 glasbenih del, med katerimi najdemo orkestralne suite, opere, balete, koncerte, koralne himne in napeve. Kot je moč razbrati iz izjemno poetičnih naslovov njegovih del, se je izdatno zanimal za književnost, ezoteriko, vzhodnjaške religije in druge podobno nekonvencionalne vede.
»Planeti« so njegovo najbolj znano in razvpito delo, ki ga je napisal v sedmih stavkih med leti 1914 in 1916. Vsak stavek nosi ime po enem od planetov našega osončja. Motiv za kompozicijo je bilo Holstovo živo zanimanje za astrologijo, kar je tudi razlog, da v delo ni vključen planet Zemlja. Praktično vse življenje je Holst skrbel za svoj osebni horoskop in se po njem tudi ravnal.
Holst je delo najprej zasnoval kot skico za klavir, instrumentacijo pa so v okviru obveznih vaj deloma prispevali tudi njegovi študentje kompozicije. Skladba zahteva veliki orkester in ženski zbor, vsak od sedmih stavkov pa opisuje prevladujoč simbolni karakter enega od planetov. Po glasbenem slogu je delo znatno pod vplivom ravno v tem času nastalega »Pomladnega obredja« Igorja Stravinskega in Schoenbergove kompozicije »Pet skladb za orkester«.
Delo je ob finančni podpori Holstovih prijateljev prvič izvedel dirigent Adrien Boult v Londonu 29. septembra 1918. Pel je dekliški zbor šole sv. Pavla, kjer je skladatelj kot profesor prebil večji del svojega življenja. Že prva izvedba je doživela triumfalen sprejem. »Planeti« so Holstu prinesli slavo in uspeh, čeprav jih Holst sam nikoli ni smatral za eno svojih boljši del. Pogosto se je pritoževal, da je zaradi tega dela veliko njegovega skladanja zanemarjenega in podcenjenega, s čemer bi se gotovo morali strinjati. Pa vendar »Planeti« še danes učinkujejo sveže in so po pravici uvrščeni med simfonične mojstrovine 20. stoletja. Glasba, ki jo bomo slišali, pušča domišljiji prosto pot v svet magične resničnosti, ki jo uravnavajo skrivnostna zvezdna pota, astralna znamenja, nebesne hiše, ascendenti, descendenti in konjunkcije nebesnih teles.
Še beseda o zadnjem stavku posvečenem planetu Plutonu, ki so ga odkrili v tridesetih. Holst za življenja ni kazal pretiranega zanimanja, da bi h kompozicij dodal manjkajoči planet. Delo, ki ga bomo kot dodatek slišali ob koncu današnje oddaje, je leta 2000 napisal strokovnjak za Holstovo glasbo, Colin Matthews. Posvetil jo je spominu na Holstovo hčerko, prav tako priznano skladateljico Imogen Holst. Svojevrstna ironija usode je v tem, da so letos Pluton ponovno umaknili iz seznama planetov, kar izvirno Holstovo različico ponovno povzdiguje v edino pravo in celovito glasbeno interpretacijo našega osončja.
Po vrsti bomo slišali naslednje stavke: Mars – prinašalec vojne, Venera – prinašalka miru, Merkur – krilati sel, Jupiter – prinašalec veselja, Saturn – prinašalec starosti, Uran – čarovnik, Neptun – mistik in na koncu še dodatek: Pluton – obnovitelj.
To pa je tudi to, kar smo za danes pripravili v oddaji Glasbeni ciklon. Ponovno se slišimo ob tednu osorej, do takrat pa vam želimo čim prijetnejša glasbena doživetja.
AVIZO