V današnjem Glasbenem ciklonu bomo prisluhnili izbranim kompozicijam enega mlajših virtuozov sodobne resne glasbe, britanskemu skladatelju Jonathanu Harveyu.
Harveya bi lahko opisali kot britanskega Stockhausena. Najbolj znan je po združevanju elektronsko generirane in žive glasbe. Rezultat je globoko mistična zvočna izkušnja z številnimi, pretežno ne-zahodnimi filozofskimi vplivi. Harvey ob tem piše tudi popolnoma običajna glasbena dela. Tako je znan tudi po številnih koralnih delih, po delih za orkester in različne komorne ansamble.
Študiral je pri Erwinu Steinu in Hansu Kellerju na St John’s Collegeu v Cambridgeu. Njegovi zgodnji glasbeni vplivi so tako nič kaj presenetljivo Schoenberg, Berg, Messiaen in Britten. V času podiplomskega študija je deloval kot čelist v sklopu BBCjevega Škotskega simfoničnega orkestra. Nekje v tem obdobju ga je začela zanimati tudi glasba Karlheinza Stockhausena. Ko je kot štipendist gostoval na univerzi Princeton se je srečal še z enim pomembnim glasbenim vplivom, Miltonom Babbittom.
Na povabilo novega raziskovalnega glasbenega centra v Parizu pod vodstvom Pierrea Bouleza, se je leta 1980 pridružil Inštitutu za raziskovanje in koordinacijo akustične glasbe, ki je znan tudi pod kratico »IRCAM«, v sklopu katerega je ustvaril nekaj svojih najbolj odmevnih del. Od leta 2005 deluje tudi kot glavni skladatelj BBCjevega Škotskega simfoničnega orkestra in je gostujoči profesor glasbe na Londonskem Imperial Collegeu in na Univerzi v Oxfordu.
Harvey si je mednarodno slavo pridobil na področju elektro-akustične glasbe in je priznan kot eden najbolj sposobnih in domiselnih skladateljev sodobne resne elektronske glasbe. Konstantno je gost največjih evropskih pa tudi drugih mednarodnih glasbenih festivalov. Britanski časopis »The Independent« je o njegovi glasbi zapisal: »Piše najbolj izbrano in subtilno čudovito glasbo današnjega dne. Uteleša stopnjo duhovnega iskanja in razumevanja, ob katerem je uvid drugih trenutno najbolj popularnih skladateljev precej prozaičen in očiten.«
V današnji oddaji bomo prisluhnili njegovemu »Godalnemu kvartetu številka 4«, »Philijinim sanjam za čelo in synthesizer« iz leta 1992, mističnemu delu »Mortuos plango, vivos voco« in za zaključek še »Serenadi v posvetilo Mozartu« iz leta 1991.
Želimo vam prijetno glasbeno izkušnjo!
AVIZO