Biti provokativen, političen, je nemškemu skladatelju Heiner Goebbelsu, že zaradi z zgodovino omadeževanega imena, precej lahko. Njegova glasbeno aktivistična zavezanost socialnim tematikam, vleče svoje korenine iz, v nemškem kulturnem univerzumu že doživetega umetniško-političnega zavezništva, materializiranega v sodelovanju med Hannsom Eislerjem in Bertoldom Brechtom. Svojevrstno posvetilo temu legendarnemu du-u si bomo danes privoščili v Goebbelsovem znamenitem delu »Eislermaterial«.
Goebbels je znan kot stilno zelo raznolik skladatelj, ki svoj navdih išče v klasični, jazz in rock glasbi. Začel je z jazzovskimi interpretacijami pesmi Hannsa Eislerja in skladanjem glasbe pretežno namenjene za gledališče, film in balet. S časom pa je svojo skladateljsko kompetenco razširil tudi na koncerte in slednjič zelo uspešno tudi na opere.
Znan je po sodelovanju z nemškim dramatikom Heinerjem Müllerjem, s katerim sooblikujeta odrska kot tudi svojevrstna radijska dela, v katerih mešata dramsko pripoved in glasbo. Politični naboj svojih del med drugim dolguje tudi politično angažiranim tekstom Heiner Müller, ki si je seveda za svoj zgodovinski zgled izbral Bertolda Brechta.
Goebbels se nenehno trudi prestopiti nevidno mejo med gledališčem in opero. Pri tem je tako uspešen, da je njegovo delo vse bolj priznano in cenjeno v svetu sodobne resne glasbe. To nenazadnje potrjujejo številne glasbene nagrade, med katerimi se najdeta tudi dve nominaciji za nagrado »Grammy«. V zadnjih letih se Goebbels ob skladanju izdatno posveča privilegiju poučevanja in vodenja številnih znanih orkestrov in glasbenih institucij.
Goebbelsu v čast bomo danes poslušali enkratno glasbeno delo »Eislermaterial«, ki je idejno nastalo leta 1998, v obliki večkrat nagrajenega albuma, pa bilo končno izdano leta 2002. Gre pa za nepozaben »hommage« Hannsu Eislerju in njegovi glasbeni filozofiji. O Eislerju smo v naši oddaji že govorili. Njegova vera, da mora biti umetnost predana socialnim in političnim bojem, kakorkoli nesrečna za njegovo lastno kariero, je vendarle zaznamujoče vplivala tudi na glasbeno udejstvovanje Heinerja Goebbelsa. Običajna »veličastnost« glasbe bi se naj po standardni definiciji izkazovala v možnosti, da preseže izvore in historični kontekst. Da postane brezčasna. To brezčasnost je Eislerju poskušal podeliti Goebbels. V sodelovanju z znamenitim komornim ansamblom – Ensemble Modern in nemškim gledališkim igralcem Josefom Bierbichlerjem, čigar nešolani glas daje delu prav poseben priokus, je Goebbels na novo zaranžiral nekatere Eislerjeve pesmi in jih v takšni novi preobleki postavil v kontekst nadčasovnosti, kamor sodijo ravno tako dobro kot so sodile v zgodovinsko dobo, v kateri so nastale – v času med obema svetovnima vojnama. Želimo vam prijetno poslušanje!
AVIZO