Klasična glasba začetka 20. stoletja je svojo kreativnost in nadaljnji razvoj iskala v mnogih glasbenih žanrih. Na čelu ameriške glasbene kreativnosti začetka in prve polovice 20. stoletja so tako stali elementi, ki so etnološko značilni za ta del sveta. Tako v klasični glasbi lahko sledimo vzorcem blusa, countrya in nenazadnje seveda tudi jazza. Eden največjih mojstrov spoja klasične in jazzovske glasbe prve polovice 20. stoletja je bil nedvomno George Gershwin.
V prejšnji oddaji smo lahko prisluhnili nekaj jazzovskim impresijam iz vzhoda, pod taktirko veličastnega Dmitria Shostakovicha. Danes se bomo podali k izviru in med drugim prisluhnili jazzu dežele iz katere izvira.
Gershwin je kariero začel kot skladatelj lahkih razpoloženjskih pesmic in si na tak način pridobil slavo in priznanje. Po neštetih mjuziklih, jazz in bluse standardih ter uglasbitvah številnih Hollywoodskih filmov, mu je vstop v svet klasične glasbe pomenil prestiž in poglabljanje ljubezni do skladateljev sodobne klasične glasbe kot so Ravel, Stravinsky, Debussy, Shostakovich in Schoenberg. V klasično glasbo je zaradi svojih predhodnih izkušenj, kot nekakšen svoj glasbeni stil, vključil elemente jazza, blusa in druge popularne glasbe.
Najbolj znano Gershwinovo klasično delo je gotovo »Rapsodija v modrem«, ki jo bomo slišali takoj na začetku današnje predstavitve tega glasbenega mojstra. Delo je imelo ob premieri leta 1924 izvirni naslov »Moderni glasbeni eksperiment« in je bilo napisano za klavir in jazz ansambel. Delo je Gershwina postavilo na zemljevid resnih klasičnih skladateljev in mu podelilo spoštovanje vseh največjih skladateljev sodobne klasične glasbe. Aranžma za klavir in orkester, v katerem Rapsodijo najbolje poznamo danes, je leta 1946 napisal Ferde Grofe.
V nadaljevanju bomo slišali še eno Gershwinovo klasično delo »Koncert v F duru«. To je kompozicija za klavir in orkester, ki je v primerjavi z Rapsodijo bližje klasičnemu pojmovanju koncerta. Gershwin jo je napisal leto za Rapsodijo in je sestavljena iz treh delov – Allegro, Adagio – Andante con moto in Allegro agitato. Najzanimivejši je gotovo drugi del, ki vsebuje elemente jazza in blusa, med tem ko sta preostala dela kompozicije po zasnovi dokaj klasična.
Za konec bomo prisluhnili še nekaj bolj zabavljaškim primerkom Gershwinove glasbe, ki ga je na Broadwayu in v Hollywoodu proslavila kot »hitmakerja«. Njegove elegantne jazz popevke, ki jih interpretirajo velikani jazz glasbe, so doživele svetovno slavo in bile razglašene za nezgrešljive jazz standarde. Slišali bomo nekaj klasik: Swanee, I Got Rhythm, Summertime, Nice Work If You Can Get It in Bluse.
To pa bo za danes tudi vse. Ponovno vam v pozdrav kličemo ob tednu osorej.
AVIZO