Avizo
Obstajajo trenutki v času, ko se je človeku potrebno za trenutek ustaviti, se ozreti okoli sebe in ponovno oceniti vprašanja, ki stojijo pred vse preveč samoumevnimi odgovori. Morda ne zavedajoč se, a tak človek je ravno prestopil mejo med živaljo in človekom.
Zofijini ljubimci, oddaja z humanistično vizijo, je ponovno z vami, da vam predoči ravno to mejo. Okoliščine časa so takšne, da narekujejo vrnitev h koreninam metodologije mišljenja, ki danes paradoksalno proizvaja potrebo po izkazovanju človeškosti, tako, da zavaja, laže, izsiljuje in celo ubija.
V verigi vprašanj, ki si jih zastavljamo v tej oddaji, je na prvem mestu vprašanje: Kaj je filozofija, odgovor bo radovedni Zofiji poskušal podati junak Gaarderjevega romana Zofijin svet. V radijskem dialogu boste prisluhnili laiku in filozofu, ki si ob tem ključnem vprašanju zastavita še nekaj drugih vprašanj, ter se spotoma naučita še osnov sporazumevanja. V sklopu mnogih vprašanj, ki jih filozofija postavlja, bomo skozi mit o Sizifu predstavili razmišljanje Alberta Camusa o smislu oziroma nesmislu. Slovenski filozof Veber, bo v sklepu spraševal o mestu filozofije v različnih vedah.
Prijetno pomladno iskanje meje
Glasba: Blue States 4.17
1 prispevek
Kaj je filozofija
V Gaarderjevem, pogojno rečeno “filozofskem” romanu, Zofijin svet, odraščajoča Zofija najde pismo, v katerem ji avtor pojasnjuje: kaj je filozofija:
Draga Zofija, ljudje imamo razne konjičke. Ta zbira stare kovance ali znamke, oni je navdušen za ročno delo, tretji večino prostega časa posveti kakšnemu športu. Marsikdo tudi rad bere. Vendar je velika razlika v tem, kaj beremo. Eni berejo samo časopise ali stripe, drugi radi prebirajo romane, tretji pa se rajši ukvarjajo z raznimi strokovnimi panogami, na primer z astronomijo, življenjem živali ali s tehničnimi iznajdbami.
Če se nekdo zanima za konje ali drage kamne, zato še ne more zahtevati, da so vsi navdušeni za isto. Če z zanimanjem spremlja šport, s tem ne more avtomatično diskvalificirati misli, da je šport dolgočasen. Toda, a je mogoče, da je vendarle kaj takega, kar zanima vse? kaj takega, kar se tiče nas vseh – ne glede na to, kdo smo ali kje na svetu živimo?
Kaj je najpomembnejše v življenju? Če vprašamo koga, ki živi na robu lakote, bo odgovoril: živež. Če isto vprašanje postavimo komu, ki ga zebe, bo odgovoril: toplota. In če vprašamo človeka, ki se počuti samotnega in osamljenega, bo gotovo odgovoril: družba drugih ljudi. Brž ko pa so potešene vse te potrebe – je mogoče še kaj, kar je potrebno vsem ljudem? Filozofi mislijo, da je. Pravijo, da človek ne živi samo od kruha. Seveda je vsem potrebna hrana. Vsi potrebujemo tudi ljubezen in nego. Vendar potrebujemo še nekaj drugega. Moramo najti odgovor na to, kdo smo in zakaj živimo.
Zanimanje za to, zakaj živimo, torej ni “naključno” in samoumevno kakor recimo zbiranje znamk. Kdor se zanima za taka vprašanja, se poglablja v stvari, s kakršnimi se ukvarja človeštvo, vse odkar je na tem planetu. Nastanek vesolja, zemeljske krogle in življenja na nji so večja in tehtnejša vprašanja, kakor kdo je dobil največ zlatih medalj na lanski olimpiadi.
Filozofiji se najlažje približaš s postavljanjem filozofskih vprašanj: Kako je nastal svet? Sta za tem, kar se dogaja, kakšna volja ali pomen? Obstaja življenje po smrti? Kako naj sploh najdemo odgovore na taka vprašanja? In predvsem: Kako naj živimo?
Taka vprašanja so ljudje postavljali v vseh časih. Ne poznamo kulture, ki se ne bi ukvarjala z takšnimi vprašanji. Pravzaprav niti ne moremo postaviti ne vem koliko filozofskih vprašanj. Nekaj najpomembnejših je že tu naštetih. Vendar nam zgodovina navaja različne odgovore na vsako od teh, ki smo jih postavili. Se pravi, da jih je lažje postavljati kakor odgovarjati nanje.
Tudi danes mora vsakdo najti svoje odgovore na ista vprašanja. V leksikonu ne dobimo odgovora na to, ali je Bog in ali je življenje po smrti. Tudi ne na to, kako naj živimo. Branje o tem, kaj so mislili drugi, pa nam utegne vendarle pomagati, ko oblikujemo svoj življenjski nazor.
Lov filozofov za resnico bi mogoče lahko primerjali detektivkami. Ko gre za dejansko kriminalno uganko, se lahko policiji kar na lepem posreči, da jo reši. Seveda pa si ni težko misliti, da kakšne skrivnosti nikoli ne razvozlajo, pa čeprav ima tudi taka neznanka rešitev.Tudi če je na katero od vprašanj težko odgovoriti, si lahko mislimo, da obstaja pravilna rešitev – in sicer samo ena. Ali je bivanje tudi po smrti – ali pa ga ni.
Veliko nekdanjih neznank je znanost postopoma že rešila. Svoj čas je bilo veliko ugibanja, kakšna je druga stran Lune. Na to ni bilo mogoče odgovoriti z debatiranjem, temveč je bil odgovor prepuščen domišljiji vsakega posameznika. Danes pa nam je natančno znano, kakšna je. Ni treba nič več “misliti”, da v Luni živi kovač ali da je Luna iz sira.
Jingle – Dinner at Eight
Glasba: Cannot Contain This – Moloko 5.39
2 prispevek
DIALOG MED LAIKOM IN FILOZOFOM
Laik: Kar naprej slišim to besedo filozofija: država ima svojo filozofijo,moji prijatelji imajo svojo filozofijo, otrok ima svojo filozofijo..in zdaj filozofski klubi in društva; nihče pa nam prav ne razloži: kaj je to filozofija?
Filozof: To je dobro vprašanje.
Laik: Ko ljudje rečejo, to je dobro vprašanje, to ponavadi pomeni, da ne poznajo odgovora.
Filozof: Vem veliko odgovorov, ampak v tem primeru odgovor ni samo eden
Laik: Zakaj ne združiš vseh odgovorov v enega? Potem bi imel en sam odgovor
Filozof: Nisem gotov glede tega. A je lahko več stvari hkrati ena sama. Poleg tega, koliko časa pa imaš?
Laik: Kaj misliš s tem?
Filozof: Toliko je za povedat. Razgovori o filozofiji potekajo že stoletja, celo tisočletja in to kar naprej.
Laik: Kako to?
Filozof: Filozofija je ena tistih besed kot so svoboda ali zabava, ki pomenijo različno različnim ljudem. O pojmih kot so to, si ljudje nikoli ne bodo enotni kaj pomenijo in kaj ne.
Laik: Ampak ti si filozof. Kako veš potem takem kdaj izvajaš filozofijo in ne nekaj drugega, kot recimo žongliranje. Povej mi, kaj ti misliš, da je filozofija.
Filozof: V redu, takole gre…Ko izvajam filozofijo, se trudim poiskati najboljše mogoče odgovore na vprašanja, o katerih se bodo človeška bitja vedno spraševala
Laik: Kakšna vprašanja so to?
Filozof: Vprašanja o katerih je res vredno previdno govoriti in razmišljati. Vprašanja kot so, kaj lahko pričakujem od svojih prijateljev, ali, je resnica nekaj, kar lahko čutimo, ali jo je potrebno dokazovati vsakič znova? Poskušaj sedaj ti zastaviti nekaj svojih vprašanj
Laik: Kako naj starši učijo svoje otroke? Kako lahko vzljubim svoje delo? Ali je lahko računalnik tvoj prijatelj?
Filozof: Dobra vprašanja! Kdaj je delo drugih moje delo in kdaj je moje delo, delo drugih? Ali se lahko človek sam prisili v spremembo?
Laik: Zakaj ljudje menijo, da je neka glasba lepa, čeprav se meni ne zdi tako?
Filozof: Ali znanstveniki razmišljajo drugače, kot ostali ljudje?
Laik: A je to res vredno vedeti?
Filozof: Je, če sprašuješ znanstvenika, da ti da nasvet o tem, kaj je zdravo zate ali kaj je dobro za svet. Ti si na vrsti.
Laik: Naj gledam TV ali naj grem raje po nakupih?
Filozof: Temu pa ne bi rekel filozofsko vprašanje
Laik: Ampak je vredno premisleka. V enem lahko uživam bolj kot v drugem
Filozof: V redu, takšno izbiranje med tema dvema danostma je morda lahko za nekaj časa pomembno zate. Toda ali bo zate to vprašanje vedno pomembno? In kako pomembno je za druge? Tudi to so vprašanja, ki si jih je vredno zastaviti. Kot vidiš, je pomemben del filozofije odločati kaj je v življenju in svetu okoli nas resnično pomembno.
Laik: Izmišljevati si tovrstna vprašanja je sicer lahko zabavno, toda, kaj nam bodo vprašanja, če nimajo odgovorov?
Filozof: Na večino vprašanj je precej enostavno najti odgovore, spotoma jih lahko najdeš, z nekaterimi od njih se lahko celo zadovoljiš
Laik: In kaj je narobe s tem?
Filozof: Nič ni narobe, če se človek počuti zadovoljenega. Ampak verjetno si ne želiš na svoja vprašanja dobiti že uporabljenih starih odgovorov? Hitri in preprosti odgovori niso vedno najboljši. Filozofija ti pomaga ločiti dobre odgovore od ne tako dobrih
Laik: In kako lahko ugotovim, če so moji odgovori dobri?
Filozof: Najprej dobro prisluhni drugim ljudem. Poskušaj primerjati svoje odgovore z njihovimi, opazil boš, s čim se strinjaš in s čim ne. Naprej, poskušaj iti še globlje. Primerjaj svoje razloge z njihovimi in poskušaj premišljevati o različnih izkušnjah, ki se skrivajo za temi razlogi
Laik: Mi lahko daš primer
Filozof: Reciva tako, recimo, da misliš, da je tvoj prijatelj nekdo, ki ti vedno pove resnico, tvoj prijatelj pa meni, da je prijatelj nekdo, ki se z njim vedno strinja
Laik: Potem bi bila v težavah, vedno bi se prepirala
Filozof: Namesto prepira, bi se lahko o tem pogovorila in poskušala razjasniti svoje mišljenje. Drug z drugim moramo biti potrpežljivi, tako kot da recimo skupaj nekaj gradimo
Laik: Kaj če se še vedno ne bi strinjala?
Filozof: Se bosta medsebojno vsaj bolje razumela. Vedela bosta zakaj se ne strinjata. Na podlagi tega se bosta morda lahko odločila, ali so vajina razhajanja prevelika, da bi drug drugemu lahko rekla prijatelj
Laik: Filozofija je torej ustvarjanje idej in mnenj o stvareh, ki so nam pomembne ali nas begajo
Filozof: Da, in je poskus te ideje ustvariti kar se da trdne, tako, da mislimo dobro. To se je filozofija vedno trudila.
Laik: A lahko v filozofiji sodelujemo vsi?
Filozof: Mislim, da lahko, pomembna je samo volja in nekaj vaje
Laik: Hvala za odgovore na moja vprašanja
Filozof: Hvala, da si spraševal moje odgovore
Glasba: International Pony – 3.57
Novice iz Zofijine dnevne sobe
Zofijini ne skrivamo razočaranja na ponovnim porazom liberalnega stališča na referendumu o vstopu v NATO. Razmerja 70:30, kot da ni mogoče preseči.
Za nami je zanimivo predavanje o nestrpnosti in sovražnem govoru proti nasprotnikom NATA, kjer smo vzeli pod drobnogled nekaj potez obeh strani za medijski prestiž. Katera stran je bila pri tem uspešnejša ni bilo težko napovedati, presenetljiv je bil le odstotek tistih, ki so iz pozicije prepričanih prestopili na stran nasprotnikov vstopa, ki pa je bil sorazmerno nizek, kar bo treba s strani nasprotnikov vzeti pod podrobno analizo in ugotoviti, kje v slovenski družbi je kaveljc, ki ljudi ne premakne niti, če se mimo njih zapelje tank.
V sklopu napovednika predavanj Zofijinih, opozarjamo na predavanje Dr. Sreča Dragoša z naslovom Slovenci in islam, ki se ima dogoditi 15. aprila.
Za 7 maj napovedujemo organizacijo simpozija “Filozofija in družboslovje”
Naša domača spletna stran, ki jo z prispevki in novicami sproti ažuriramo, bo kmalu podvržena elektronski estetski kirurgiji, v skladu s tem, pa si lahko kmalu obetate tudi razširitev naše mrežne dejavnosti. Na strani si od še vedno aktualnih člankov lahko preberete:
Nekaj tez o primeru Petek v članku Borisa Vezjaka: Težave s pričo. V rubriki Strogo cenzurirano objavljamo zanimivo pobudo tria Močnik, Rener, Skušek o ustanavljanju območij miru, v primeru, da “mati Slovenija kurbinska”, dovoli prehod ameriške vojske čez našo ozemlje.
Opozarjamo na novost na naši domači spletni strani. Strani smo dodali Forum, v katerega ste vabljeni vpisovati svoje komentarje, hvale, graje in predloge.
Naš online časopis, v novi prihajajoči aprilski izdaji pod odejo, trenutne nevidnosti, skriva prispevke o teoriji potrošnje, maturantom v veselje Posvetilo Bartolu, kot napoved, pa med drugim lahko omenimo še prispevka o Aristotelovi Poetiki in Kantovi predstavi radikalnega zla. Ob tem, vse ljubiteljice in ljubitelje Zofije vabimo k sodelovanju.
Pomladni zrak je s tem prezračil zatohli Zofijin brlog
Jingle – sumliminable ads
glasba: Govedina – Beogradski Sindikat 5.35
3 prispevek
Številni ljudje so se začeli ukvarjati s filozofijo zato, da bi odgovorili na naslednja vprašanja: Ali ima moje življenje smisel in kakšen? V čem je smisel človeškega življenja na sploh? Francoski filozof s sredine dvajsetega stoletja, Albert Camus, je vprašanje o smislu ponazoril z zgodbo o Sizifu, ki so ga bogovi kaznovali tako, da so mu življenje naredili brezsmiselno: kamen kotali proti vrhu hriba, ko pa ga doseže, se kamen spet odkotali po hribu navzdol tako, da mora s kotaljenjem proti vrhu začeti znova in tako v neskončnost.
Obstaja en sam zares resen filozofski problem: samomor. Kdor presoja, ali je vredno živeti ali ne, odgovarja na temeljno vprašanje filozofije. Vse drugo, ali ima svet troje razsežnosti, ali ima duh devet ali dvanajst kategorij, prihaja pozneje. To so igre; najprej je treba odgovoriti. In če je res, kot bi hotel Nietzsche, da mora filozof, če naj ga cenimo, prepričevati s svojim izgledom, bomo razumeli pomembnost tega odgovora, saj prihaja pred dokončnim dejanjem. Srcu so ta spoznanja očitna, treba pa jih je natančneje raziskati, da postanejo jasna duhu.
Toda, po čem lahko presojamo, da je neko vprašanje nujnejše od kakšnega drugega?
Po dejanjih, h katerim nas zavezuje. Nikoli nisem slišal, da bi bil kdo umrl za ontološki dokaz. Galilei je poznal pomembno znanstveno resnico, pa jo je brez pomišljanja zatajil, brž ko je ogrožala njegovo življenje. V nekem smislu je storil prav. Ta resnica ni bila vredna grmade.
Če verjamemo Homerju, je bil Sizif najmodrejši in najrazsodnejši med smrtniki. Jupiter je ugrabil Ezopovo hčer Egino. Oče se je čudil, da je hči izginila, in se je potožil Sizifu. Ta je vedel za ugrabitev in je ponudil Ezopu, da mu pove, kje je hči, pod pogojem, da priskrbi vodo korintski trdnjavi. Ljubši od nebeških strel mu je bil blagoslov vode. Za to je bil kaznovan v podzemlju. Homer nam tudi pripoveduje, da je Sizif vkoval v verige samo Smrt. Pluton, ki ni prenesel pogleda na svoje opustelo in tiho kraljestvo je poslal boga vojne, da je rešil Smrt iz rok njenega zmagovalca.
Bogovi so Sizifa obsodili, da je moral neprenehoma valiti skalo do vrha gore, s katerega se je kamen s svojo lastno težo kotalil nazaj. Z neko upravičenostjo so mislili, da ni strašnejše kazni, kot je nekoristno in brezupno delo.
Če je ta mit tragičen, potem zato, ker se njegov junak zaveda. Kje bi namreč bila njegova muka, če bi ga ob vsakem koraku podpiralo upanje, da mu bo uspelo? Današnji delavec opravlja vse dni svojega življenja iste naloge, in ta usoda ni nič manj absurdna. Tragična pa je samo v redkih trenutkih, ko se delavec zave. Sizif, proletarec bogov, nemočen in uporen, pozna vso razsežnost svojega nesrečnega položaja: nanj misli med svojim spuščanjem. Jasnovidnost, ki naj bi bila povzročala njegovo muko, hkrati dopolnjuje njegovo zmago. Vsako usodo je mogoče preseči s prezirom.
Glasba: I Move on – Rene Zellweger & Chatrina Zeta – Jones (Chicago) 4.00
4 prispevek
Slovenski filozof France Veber je v svojih razmišljanjih o filozofiji, posegel na področje opisa vloge filozofije v različnih vedah. Za podlago je vzel človekovo naravo in značaj.
Človeška narava je trolična. Prvič je tudi človek kos mrtve in žive prirode (zemlje, rastlinstva, živalstva) ter s te plasti tudi njega raziskujejo prirodoslovne vede. Drugič pa je isti človek edini skustveno dani pogoj za nastajanje takih posebnih pojavov, ki bi jih v vsej prirodi sami že načelno zaman iskali in ki jih zato raziskujejo ter morejo raziskovati le enako posebne, neprirodoslovne vede; to so pojavi, kakor jezik, “zgodovinski” dogodki, pravo, religija, umetnost, znanost sama itd., in vede o teh pojavih naj se zovejo duhovne pozitivne vede. Obe ti strani določata človeka, kot vidimo, samo odnosno, namreč samo po njegovem razmerju do – prirode in do tako zvanih kulturnih faktov. Torej pa ostane še človek sam in to je tretja ter osnovna njegova stran, katera edina spaja prvi dve njegovi strani v živo harmonijo enotne človeške narave; zato je za raziskovanje te strani potrebna še posebna veda in ta veda je filozofija.
Troličnemu značaju človeške narave odgovarja enako troličen značaj vseh človeških ved, ki so naravoslovne, teološke in filozofske.
Naravoslovne vede raziskujejo le njegovo mrtvo in živo naravo in zato same tudi ne morejo poznati neke načelne razlike med človekom in ostalo naravo; teološke vede raziskujejo nenaravni ali še bolje nadnaravni svet človeške kulture, vsaj kolikor se ta kultura zakonito odraža tudi v vnanjih (slišnih, vidnih ali drugače zaznavnih) občutjih, skozi jezik, literaturo, arhitekturo itd. Ker pa je ta nenaraven svet človeške kulture po svojem nastanku in razvoju odvisen od človeka, je že z njim samim dano in utemeljeno še posebno, ter enako nenaravno pojmovanje človeka samega; filozofske vede raziskujejo neposredno ali vsaj posredno tega človeka, torej človeka, ki in kakor ga moramo že v naprej predpostavljati, če naj o človeku res velja dvoje, namreč, da je naravno odvisen, obenem pa je sam pogoj za nadnaravno.
In tako se izkaže filozofija kot ona osrednja veda, katera edina more tudi neobhodno razklani zgradbi vseh pozitivnih ved dati in vrniti enotni značaj. Vse najrazličnejše filozofije, ki so se javile in se še javljajo na obzorju človeške kulture, so tudi dejanski bile in še so take, da v svojih izrečenih ali neizrečenih osnovah vse vedejo na omejeni edini svoj temelj, ali pa so prenehale biti filozofije in utonile ter še tonejo v ostalih, posebno v prirodoslovnih panogah. Zato je filozofija obenem res edina osrednja človeška veda: vse druge vede se s človekom ali sploh ne pečajo ali se ga s prve ter druge strani tako rekoč samo dotikajo; le filozofija je v osnovah posvečena človeku samemu, na svojih nadaljnjih stopnjah po vsem takih činiteljem, ki jih tudi vse pozitivne vede predpostavljajo, ki pa jih ne more umeti tisti, ki mu je “človek sam”, to je človek, ločen od ostalega skustveno danega vesoljstva, le prazna beseda.
glasba: The The – Armageddon Days 5.40
Aristotel, je bil mnenja, da se filozofija razvija iz človekovega čudenja. Človeštvu se zdi življenje tako nenavadno, da filozofska vprašanja nastajajo kar sama od sebe. Tudi Douglas Adams v svoji postmodernistični epopeji “Štoparski vodnik po vesolju” ugotavlja, da bistvena dilema človeštva ni v iskanju pravega odgovora, temveč pravega vprašanja.
Počasi Zofijini lovimo ritem, tako nam le ta narekuje, da vam glas, ki ga slišite, sporoča, da je bitka za 2. april končana, naslednja se bo bila v sredo 16 aprila.
Dan prej ste vljudno vabljeni na predavanje o odnosu Slovencev do Islama
Oddajo so z moderiranjem in prispevki pripravili: Boris, Igor, Roby in Talija
Naj bo modrost z vami!
glasba: The City Sleeps 5.33
Avizo