Avizo
Pozdravljeni in pozdravljene v novi oddaji Zofijinih ljubimcev!
V prejšnji oddaji smo načeli, danes pa nadaljujemo s predstavitvami iz dveh nedavnih posvetov s področja poučevanja filozofije za otroke in srednješolskega predmeta filozofija, ki sta v mesecu aprilu potekala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru. V današnji oddaji se bomo v izbranih odlomkih dotaknili še treh na posvetih predstavljenih prispevkov.
Uvodoma bomo prisluhnili posnetku predstavitve profesorja in doktorja filozofije Tomaža Grušovnika, ki je na posvetu »Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?« spregovoril o relevantnosti Platonove prispodobe o votlini za poučevanje v 21. stoletju. Iz posveta »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi« pa bomo prisluhnili predstavitvi študentke Lucije Brečko z naslovom »Percepcija filozofije za otroke pri učiteljih razrednega pouka na osnovnih šolah na Savinskem« in praktični izkušnji dela z začetno skupino pri filozofiji za otroke profesorice Ane Marije Grum.
Želimo vam prijetno poslušanje!
Glasba
Na četrtem enodnevnem posvetu o statusu filozofije v šoli, ki je potekal na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru, smo pod naslovom »Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?« govorili o vprašanju statusa učitelja filozofije. Profesor in doktor filozofije Tomaž Grušovnik, sicer docent in znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem, je spregovoril o relevantnosti Platonove prispodobe o votlini za poučevanje v 21. stoletju.
Platonova prispodoba o votlini, ki jo najdemo na začetku 7. knjige Države, vsebuje verjetno eno najznamenitejših in najzgodnejših kritik t.i. »transmisijskega modela poučevanja«, torej ideje, da je poučevanje »prenos vednosti« iz učitelja na učenca. Platon tam poudarja, da je vzgoja »veščina zaobrnitve« in ne »vsajanja vida« ter tako poudari, da je vloga učitelja predvsem v »preusmerjanju pogleda« učenca, tako da ta sam zagleda resnico na pravilen način. Ideja, ki jo predstavi Platon, je živa še danes in se zrcali, denimo, v takšnih učnih tehnikah, kot je »neosokratski dialog«, kjer je naloga vodje ta, da sodelujočim ne vsiljuje svojega mnenja, temveč zgolj »moderira« pogovor »učeče se skupnosti«. V prispevku je dr. Grušovnik posebno pozornost namenil še neki drugi pomembni točki »Prispodobe o votlini«, in sicer uporu proti sprejemanju novih informacij o svetu zunaj votline, ki se pojavi pri jetnikih potem, ko jih osvobojenec, ko se vrne v votlino, skuša podučiti o njihovem dejanskem bivanjskem stanju.
Dr. Tomaž Grušovnik
Posnetek
Glasba
Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je letos aprila potekal prvi posvet z naslovom »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi«. Program Filozofije za otroke, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Matthew Lipman in se je uveljavil kot program, ki lahko pomembno prispeva k uresničevanju nekaterih bistvenih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja, kot so kritičnost, ustvarjalnost, pluralnost, avtonomnost, demokratičnost, v Sloveniji ni novost. Že v devetdesetih letih smo se srečali s posameznimi poskusi uvajanja te prakse, ki temelji na samostojnem razmišljanju učencev, v naš šolski prostor. Pozneje, ko je prišlo do preoblikovanja zasnove osnovne šole, je ta program postal eden izmed izbirnih predmetov v novi devetletki. Poleg tega revija Filozofija na maturi in spletna stran Zofijini ljubimci že vrsto let ponujata strokovno platformo za izmenjavo idej, izkušenj in materiala, povezanega z izvajanjem tega programa, ne manjka pa tudi seminarjev, prevodov in monografskih publikacij, ki se ukvarjajo s to tematiko.
Kljub desetletnim izkušnjam, zanimanju za program in možnostim, ki so na voljo za njegovo izvedbo, pa se pogosto pojavljajo pomisleki, da je filozofija za otroke v Sloveniji še zmeraj v začetni fazi svojega razvoja in da bi za njeno vidnejšo prisotnost bilo potrebno storiti več. Predvsem se javlja potreba, da bi se strokovnjaki in učitelji, ki se ukvarjajo s filozofijo za otroke še tesneje povezali, izmenjali izkušnje in posledično obogatili program. Slednjo je nagovarjal znanstveni sestanek z izvirnimi prispevki, ki so se ukvarjali tako s statusom filozofije za otroke, kot tudi s prakso in poznavanjem tega programa pri nas in na tujem.
Glasba
Študentka Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Lucija Brečko, se je lotila raziskave o percepciji filozofije za otroke pri učiteljih razrednega pouka na osnovnih šolah na Savinskem.
Z raziskavo, ki so jo izvedli v okviru magistrskega dela, so želeli izvedeti, kakšna je prepoznavnost programa Filozofija za otroke med učitelji razrednega pouka na Savinjskem. Ugotovili so, da je med učitelji zelo veliko takšnih, ki za program še niso slišali. Kljub temu je odstotek tistih, ki se jim zdi, da je filozofija primerna za prvo triado, dokaj velik. Še vedno pa je veliko učiteljev, ki, zaradi svojega mnenja o neprimernosti filozofije za prvo triado, filozofskih diskusij svojim učencem ne omogočajo oz. jih ne spodbujajo. Učitelji so pri navajanju filozofskih vprašanj navajali tudi vprašanja, ki niso filozofska. Ko pa so jih prosili, da navedejo, kakšne so po njihovem mnenju glavne značilnosti filozofskih vprašanj, so bile njihove razlage ustrezne. Pokazalo se je torej, da poznajo in razumejo teorijo, ki pa jo vsi ne znajo pravilno prenesti v prakso. Hipoteze, da bodo pri odgovorih na anketna vprašanja obstajale statistično značilne razlike med učitelji glede na starost, predhodno seznanjenost s filozofijo in predhodno seznanjenost s programom Filozofija za otroke, so skoraj pri vseh vprašanjih v celoti ovrgli. Posamezne hipoteze so bile le pri nekaterih vprašanjih delno potrjene.
Lucija Brečko
Posnetek
Glasba
Profesorica Ana Marija Grum je predstavila svojo praktično izkušnjo dela z začetno skupino.
V šolskem letu 2018 profesorica Grum sodeluje z vrtcem Mehurčki Komenda-Moste. Enkrat tedensko izvaja filozofijo za otroke z dvema skupinama 5 in 6 letnikov. V skupini sodelujeta tudi vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Namen je oblikovati skupnost raziskovanja, kjer se vsak otrok čuti sprejetega, vzgojitelj pa spozna vlogo olajševalca. Cilji so: sodelovanje vseh in spoznavanje osnovnih elementov filozofije za otroke. Urice obogatijo z igrami, ki spodbujajo socialni in intelektualni razvoj ter skupinsko dinamiko.
Sodelovanje z vzgojiteljico oz. pomočnico se je izkazalo za dobro, saj lahko sproti izmenjujejo mnenja o skupini in ustrezni tematiki, vzgojiteljice pa tako dobijo priložnost za opazovanje in spoznavanje otrok.
Ana Marija Grum
Posnetek
Glasba
V prejšnji in današnji oddaji predstavljenim predstavitvam lahko v neokrnjeni obliki skupaj z razpravami v posnetkih prisluhnete v rubriki Poslušalnica na spletni strani zofijini.net.
S tem današnjo oddajo zaključujemo. Zahvaljujemo se vam za pozornost, hkrati vas vabimo k obisku naše spletne strani, če pa bi z nami radi navezali stik, vas vabimo, da nam pišete na mail naslov: zofijini@gmail.com.
Oddajo sem pripravil in bral Robert. Skozi oddajo smo poslušali glasbo, ki je pod licenco Creative Commons prosto dostopna na straneh spletnega arhiva »Internet Archive«.
Vse dobro do naslednje prilike!