Avizo
Pozdrav v oddaji Društva za razvoj humanistike!
V zadnji letošnji oddaji se bomo spomnili osrednje prireditve svetovnega dneva filozofije, ki je že tradicionalno tretji četrtek v novembru pod naslovom »Nelagodje smisla«, potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Tekom oddaje vam bomo tako predstavili poudarke spoznanj na temo smisla, ki so jih z nami delili doktorica Helena Motoh, doktor Friderik Klampfer in profesor Sandi Cvek.
Želimo vam prijetno poslušanje!
Glasba
Gledano v zgodovinski perspektivi se zdi smisel življenja eden najtežje ujemljivih konceptov na področju filozofije, psihologije in končno humanističnih znanosti. Verjetno smo pripravljeni sprejeti tudi, da bi smisel v našem življenju moralo imeti celotno naše početje, skupni družbeni cilji, družbeni zakoni in pravila, ki se jih držimo. Po drugi strani nas pot mimo njega hitro zapelje v negotovost in malodušje, končno pa smo pripravljeni namesto napora mišljenja smisel iskati v priročnih avtoritetah, tradiciji in običajih. Iskanje smisla je torej lahko pomemben osebni in družbeni izziv. Toda na kaj natančneje merimo z njim?
Ko smo na smisel napoteni, številni poudarjajo subjektivnost iskanja: kaj je smisel življenja, naj menda odkrije vsak pri sebi, ker univerzalnega ključa ni. Filozofski napor običajno začenja z ostrim zavračanjem tovrstne relativnosti, zato so številni imenitni avtorji zelo raznoterih interesov, največkrat filozofske, psihološke in psihiatrične vede, uganko skozi stoletja naskakovali in jo poskušali razrešiti po svoje; takšni so bili Søren Kierkegaard, Friedrich Nietzsche, Albert Camus, Jean-Paul Sartre, Viktor Frankl in številni drugi. Njihova opažanja so se večkrat iztekla v pesimistična opozorila, da življenja nikoli ne bomo zares živeli, če bomo iskali njegov smisel, kot je recimo ugotavljal Camus. Po drugi strani filozofske šole različnih orientacij danes rade sledijo jezikovni in pojmovni analizi: kakšna je sploh narava smisla, o katerem govorimo? Ali, zastavljeno še širše, bolj konceptualno in manj eksistencialno: kaj sploh je določen smisel in kaj pomen?
Vsakodnevno spraševanje o smislu življenja je običajno obtoženo trivialnosti in nereflektirani odziv širokih množic največkrat banalno ponuja recept v obliki »sreče«, »ljubezni«, morda »ljubezni do drugega« ali »pomoči drugim«, medtem ko se filozofi praviloma zatekajo v bolj sofisticirane razlage. Začetne intuicije so razmeroma preproste in pretežno psihološko obarvane, navzven pa nastopajo okoli navidezno enotnega pojmovnega konstrukta. Filozof Richard Taylor je spomnil, da se naša nesmiselna eksistenca, ki naj bi klicala po več smisla, pomenljivo zrcali v mitu o Sizifu in kazni bogov podzemlja. Njegovo prenašanje skale na vrh hriba, ki se skotali nazaj po tistem, ko jo je privalil tik pod vrh, se odvija v neskončnost in je videti prispodoba za mukotrpno in garaško delo brez učinka. Naša prva misel je, da je Sizifovo početje zaman, ker je utrujajoče nesmiselno. Toda od česa je tak nesmisel odvisen? Morda od prehudega napora vpričo velikega kamna? Zamislimo si, da antični junak prenaša le majhen, droben kamenček, da prinaša vedno nove in da ti ostajajo na hribu, zato jih je vedno več. Kmalu ugotovimo, da pravi izvor frustracije ni v velikosti kamnov ali morda v neuspešno doseženem cilju, ampak v sami neskončni ponovitvi. Kar naredi početje in morda življenje za nesmiselno, in Sizifovo v Hadu se res zdi takšno, je nezaključeni ponavljajoči se niz istega, celo enostavnega ali fizično lahkega dejanja, ki se ne neha. Ocena o nesmiselnosti bi pri marsikom vztrajala celo, če bi Sizifovo delo pripeljalo do pametnega rezultata in včasih tudi takrat, ko bi nam sam zatrdil, da pri svojem delu neznansko uživa. In res, marsikomu so naša življenja na las podobna Sizifovemu, odvijajo se kot navita ura, dan je neskončna ponovitev prejšnjih, kjer vzorec oziroma vsakodnevne rutine ponavljamo do smrti.
Zato ni tako presenetljivo, da se razprave danes usmerjajo v dva izrazito različna poudarka. Po prvem, recimo mu klasičnem, se želimo skozi smisel življenja soočiti zlasti z lastno eksistenco ali jo poskušamo razumeti, se povzpeti do »bistva«, jo dešifrirati in, bolj ali manj angažirano, prodreti vase. Smisel je tako rekoč ime za našo lastno pravo naravo, za katero predpostavljamo, da jo moramo šele odkriti. Po drugem, recimo mu psihološkem, je samo spraševanje po smislu življenja že prepoznaven simptom abnormalnosti, s tem pa fatalno znamenje prihajajočega ali že navzočega nastopa negativnih čustvenih stanj, še zlasti tesnobe in depresije. Zaradi česar sprašujoča se oseba morda ob prekomerni rabi tvega svoje psihično zdravje. Kar v končni posledici lahko pomeni le, da si vprašanja, četudi morda filozofsko odločilnega, raje ne zastavljajmo. Ali če lahko karikiramo: kdor misli, da je odločilno zanj ali morda celo za filozofijo, se spravlja v nevarnost. Ni težko uvideti, da se našteti branji izničujeta: kar želimo početi v prvem, drugo skoraj prepoveduje. Zato ne preseneča, da filozofske teorije smisla življenja danes dopolnjujejo številne psihološke in sociološke študije, kjer se te večkrat nadaljujejo v raziskave o statusu anksioznosti, depresije in, nenazadnje, tudi pomena in teže upanja ali optimizma v našem družbenem življenju.
Če gremo po prvi poti, bomo prišli do že nakazanih dveh možnosti, pritrdilnega in odklonilnega stališča glede smiselnosti spraševanja po smislu. Terry Eagleton v svoji knjigi o smislu življenja ugotavlja, da metaizjave o njem, ki se zdijo oguljene na podoben način, kot je reči »življenje je igra« ali »življenje je drag šport«, vendarle niso povsem prazne ali celo podobne otroški radovednosti o tem, ali Božiček morda obstaja ali ne. A nelagodje, ki ga sproži naša refleksija, še kar vztraja in je bilo tudi vodilo naše razprave ob Svetovnem dnevu filozofije: potrebujemo več ali manj smisla?
Glasba
Doktorica Helena Motoh je spregovorila o, v današnjih digitalnih časih pogosti praksi, iskanju smisla v besedah Drugega.
Dr. Helena Motoh je študirala filozofijo in sinologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 2006 je doktorirala na temo »Recepcija idej kitajske filozofije v evropski novoveški filozofiji 18. stoletja«. Danes je zaposlena na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Je avtorica številnih člankov, med drugim tudi knjig »Žgečkanje ušes in kitajska influenca – Recepcija idej kitajske filozofije v evropski novoveški filozofiji«, »Žižek and his Contemporaries. On the Emergence of the Slovenian Lacan«, »Nacija s kitajskimi značilnostmi« in »Kultura na koncu jezika«.
Poslovneži in politiki, pa tudi drugi javni govorci se na ključnih mestih svojih govorov pogosto zatečejo k »kitajskim pregovorom«, »Konfucijevim izrekom« ali »starim kitajskim modrostim«. Ta oznaka pogosto splošnim, samorazvidnim ali humornim izrekom dodaja avro starodavnosti, mistične eksotičnosti in neizpodbitnosti. Večina teh izrekov pa s Konfucijem ali kitajsko tradicijo nima nikakršne zveze, pri čemer je vir teh spodletelih citatov največkrat svetovni splet.
Posnetek
Glasba
Doktor Friderik Klampfer je na prireditvi spregovoril o bivanjskem brezupu.
Dr. Friderik Klampfer predava etiko in socialno in politično filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru. Poleg številnih člankov je objavil tudi tri knjige: »Etiški pojmovnik za mlade«, »Telovadnica za možgane: Uvod v kritično mišljenje« in »Cena življenja. Razprave iz bioetike«.
Bivanjski brezup, stiska oziroma tesnoba je lahko psihološki pojav s psihološko anamnezo, ni pa zgolj to. Vsaj včasih se zdi, da imamo za obupavanje ne le nad svojim življenjem, temveč tudi nad usodo, ki neizogibno čaka prav vsakega izmed nas, objektivno dobre, tehtne in prepričljive razloge. Bivanjski nihilizem je torej lahko vrsta patologije ali pa znamenje modrosti.
Posnetek
Glasba
Zadnji prispevek na prireditvi je pripravil profesor Sandi Cvek, ki je spregovoril o svojem dojemanju smisla življenja.
Sandi Cvek je diplomiral iz filozofije, primerjalne književnosti in literarne teorije. Poučuje filozofijo na gimnazijah Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. Descartes je ena njegovih življenjskih obsesij, knjigo o Meditacijah piše že prav neverjetno število let. Objavlja v reviji Filozofija na maturi.
Posnetek
V celoti lahko posnetkom predstavitev skupaj z drugimi nastopi, ki so na ta dan poudarjali pomen filozofije v sodobnem času, prisluhnete v rubriki Poslušalnica na spletni strani zofijini.net. Za več informacij o dnevu filozofije pa obiščite spletno stran danfilozofije.net.
Glasba
S tem za letos zaokrožujemo oddaje Zofijini ljubimci na radiju MARŠ. Vsem, ki ste nam tekom leta prisluhnili ali pomagali pri nastajanju in predvajanju oddaje, se najlepše zahvaljujmo ter vas hkrati vabimo, da v prihodnjem letu skupaj naredimo še korak naprej.
Vabljeni in vabljene k obisku naše spletne strani, če pa bi z nami radi navezali stik, vas vabimo, da nam pišete na mail naslov: zofijini@gmail.com.
Oddajo je pripravil Robert. Skozi oddajo smo poslušali glasbo, ki je pod licenco Creative Commons prosto dostopna na straneh spletnega arhiva »Internet Archive«.
Hvala za vse ribe in vse dobro do naslednje prilike!