Uvodnik v knjigo Bernarda Lietaerja in Jacqui Dunne »Premisliti denar – kako nove valute pomanjkanje spreminjajo v blaginjo« (Rethinking Money: How New Currencies Turn Scarcity into Prosperity), ki je leta 2013 izšla pri založbi Berrett-Koehler Publishers, Inc.
»Nekega jutra v času po veliki gospodarski depresiji, je prišel delavec na gradbišče, nadrejeni pa mu je dejal: »žal mi je, danes ne moreš delati. Nimamo centimetrov.« Delavec je dejal: »Kako to misliš, da ni centimetrov? Imamo les, imamo kovino, imamo celo merilni trak«. Nadrejeni mu je odvrnil: »Ti ne razumeš poslovanja. Ni centimetrov. Preveč smo jih porabili in zdaj jih ni več dovolj za vse.« 1
Kot nadrejeni v tej slavni alegoriji o denarju, vsi spregledajo bistveno. Večina verjame, da se naše trenutne finančne težave in stiske dogajajo, ker preprosto ni dovolj denarja za vse. Iz te omejene izhodiščne točke izhajajo običajne rešitve za pomanjkanje, kot so varčevalni ukrepi, zmanjševanje stroškov in privatizacija. Retorika na vseh straneh politične delitve je zastarela in vse bolj hladna, v svojih pozicijah ostaja predvidljiva in negibna. Navadni ljudje med tem resnično trpijo, deževnica na ulicah pa se s krvjo protestnikov barva na rdeče.
Čas je, da premislimo denar in o tem govori ta knjiga.
Denar je za ljudi to, kar je voda za ribe. Človeštvo obstaja v nenehnem viharju denarnih transakcij, ki se nam zdijo tako naravne in skrivnostne, kot bi si lahko predstavljali, da riba razume svoje vodno okolje – dojema ga kot popolnoma samoumevno. V primeru denarja je njegova dinamičnost in raznolikost sčasoma postala nejasna ali pozabljena, kar še dodatno zapleta dejstvo, da strokovnjaki na tem področju, ekonomisti, nikoli dejansko ne opredelijo, kaj denar je; zgolj opisujejo, kaj denar počne: kako igra vlogo obračunske enote, hranilne vrednosti in medija izmenjave.
Trenutno naš neraziskan denarni sistem ohranja pomanjkanje in spodbuja konkurenco. Se zavedate, da je denar ustvarjen iz nič, kot bančni dolg? In kako ta proces ustvarjanja spodbuja sistematično konkurenco med njegovimi uporabniki? Ali ste vedeli, da prevladujoči denarni sistem ustvarja še več drugih škodljivih posledic, vključno s kratkotrajnostjo, prisilo po nenehni rasti, cikličnimi recesijami, neizmerno koncentracijo bogastva in erozijo družbenega, fizičnega ali naravnega kapitala? Vsi ti dejavniki skupaj ustvarjajo popolnoma nevzdržno finančno strukturo, ki dejansko razpada.
Kako smo torej prišli do te točke?
Sodobni denar, ki ga uporabljamo danes, je bil izumljen v zelo drugačnem času, z drugačnim pogledom na svet in z drugimi prioritetami in izzivi, kot jih imamo danes. Denar ni proizvod narave, nekaj, kar raste na drevesu in je mogoče pobrati. Sodoben denar je človeški konstrukt, ki je bil spočet in oblikovan v osemnajstem stoletju v Evropi in se nato najprej razvil v Angliji ter postal motor industrijske revolucije. Do tega trenutka je velika večina ljudi živela skromno eksistenco, medtem ko se je pravo bogastvo zagotavljalo predvsem s plenilskimi vojnami, kolonizacijo, porokami ali dediščino.
Z nastankom sodobnega centralnega bančništva in njegovih konvencij, je postalo mogoče denar služiti z denarjem. To je porodilo nov trgovski in srednji razred.
Kmalu je denar postal orodje imperijev za globalno hrambo premoženja v svetu, v katerem se ni zdelo, da bi primanjkovalo zemlje, vode, zraka in naravnih virov. Domislica konkurence je v ponarejenem darvinističnem tekmovanju v preživetju, pognal človeka proti človeku, kar je odražalo in ohranjalo vrednote ter zeitgeist tistega časa.
Ta doba je ustvarila izjemen napredek, ki je družbo rešila verig vraževerja in zastarelega družbenega reda, ki ji je prehodil. Prinesla je rigoroznost znanosti, ki je utemeljena na tistem, kar je mogoče dokazati, ne pa na božanski dogmi. Posamezniku, ne glede na to, kako nizkega stanu se je rodil, je s pomočjo učenja in dela omogočila uresničevati kar si je zamislil ali ambicije, ki jih je gojil.
Trgovski čudež je sčasoma postal ovekovečen kot zgodba o uspehu. Tisti, ki jim je uspelo, so lahko vzeli svoj delež dobička, ki jim je ostal po davkih, tisti pa, ki so utrpeli izgube, so morali trpeti posledice, kot so ponižanje, stečaj in morebitno pravdanje. To je pripeljalo do še ne videnega pridobivanja bogastva, podprtega s konkurenčnimi trgi, ki jih je poganjal konkurenčen finančni sistem, kar je spodbudilo prizadevanja po še večji inovativnosti, iznajdljivosti in izvirnosti. To je temelj velikega ameriškega sna, ki je bil po padcu berlinskega zidu in železne zavese, zmagoslavno izvožen v preostale dela sveta. Danes so na primer Kitajska, Indija, Brazilija in Poljska, s svojo hitro rastjo in vzponom svojih meritokracij, odlični primeri za to.
Vendar so se te sanje spremenile v nočno moro. Zdaj imamo znanstveni dokaz, da je monokultura ene same valute temeljni vzrok ponavljajočih se denarnih in finančnih nestabilnosti, ki se kažejo v sodobni zgodovini. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada, je bilo v štirih desetletjih med letoma 1970 in 2010, 145 bančnih kriz, 208 monetarnih zlomov in 72 kriz državnega dolga. To v seštevku pomeni osupljivih 425 sistemskih kriz, kar pomeni, da je povprečje vsako leto v krizi več kot 10 držav! 2
Eno od najbolj zaželenih zdravil za to je tako imenovani »čikaški načrt«. V bistvu to pomeni, da postane denar, v katerem je bančni dolg, nezakonit in namesto tega vlada izda novo valuto. Čeprav bi ta reforma odpravila tveganja bančnih zlomov in kriz državnega dolga, bi še vedno ostale monetarne krize. 3
Te statistike pa ne povedo ničesar o bojih in težavah, s katerimi se spopadajo posamezniki na osebni ravni. Neverjetno brezno, ki je zazijalo med super bogatimi in vse večjim številom revnih delavcev, ponazarja dejstvo, da so skupna sredstva družine, ki ima v lasti podjetje Wal-Mart, enaka tistim, ki jih v ZDA poseduje 150 milijonov ljudi z najnižjimi dohodki. 4
Vse to postavlja vprašanje: »Zakaj ne preizprašamo našega denarnega sistema?« Skozi našo zgodovino, z vsemi njenimi vojnami, političnimi pretresi in obdobji nemirov ter z nastankom političnih modelov, vključno s kapitalizmom, socializmom in komunizmom v vseh njihovih variacijah in prilagoditvah, je denarni sistem ves čas ostajal neizprašan. Portreti ali barve na papirnatih bankovcih so se morda spremenili, vendar so temelji osnovne strukture denarja ostali isti.
Odgovor je naslednji: denar je zadnji veliki tabu. Tema seksa se je odprla v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, tema smrti in umiranja pa med pandemijo AIDS-a in z naravnimi nesrečami v osemdesetih in devetdesetih letih. Toda tema denarja je še vedno zavita v temo in mnogi jo smatrajo za nedotakljivo.
Še večja ovira pri preizpraševanju našega denarnega sistema je v globinah naše kolektivne psihe: motivira nas tako strah pred pomanjkanjem kot pohlep. Strah pred pomanjkanjem pogosto nosi s seboj težnjo, da se izogibamo resničnosti stanja naših financ, pohlep pa prinaša obsesivno osredotočanje na denar. Konflikt med tema dvema silama vodi do stanja približevanja–izogibanja v odnosu do denarja – notranji boj, ki še dodatno otežuje preizpraševanje. Denar sam postane zelo emocionalno obremenjen.
Ironično, finančni trgi se prikazujejo kot braniki hladnega racionalizma. Čeprav ekonomisti pogosto svoje delo predstavljajo kot nevtralno, objektivno in temelječo na neovrgljivi znanosti, včasih temeljne epistemološke ali konceptualne usmeritve in predpostavke, ki so ključnega pomena, ostanejo neizrečene in s tem skrite pred pogledi.
Ko v knjigi pričnemo razkrivati, kar je tako skrito, bomo lahko videli, da ni pravi problem samo v strukturi ekonomije ali odtenkih političnih rešitev. Resnični problem je denar in monetarni sistem sam, in ne na način, kot bi to morda lahko najprej pričakovali. Videli bomo, da ker je denar človeški izum, ga je mogoče spremeniti. Videli bomo, da ne obstaja samo en drugačen način, ampak je več načinov, kako lahko premislimo denar. In izvedeli bomo, da se že dogaja tiha evolucija, v kateri si z novim razumevanjem denarja ljudje in njihove skupnosti pomagajo sami.
Trenutno v tisočih skupnostih po svetu obstajajo mreže podjetij, ki delujejo v državi ali na celini ter skupine omreženih državljanov, ki preoblikujejo in na novo vrednotijo denar s presenetljivimi rezultati. Posamezniki, podjetniki, podjetja, skupnosti in vlade v številnih državah po svetu so že ustvarile nove kooperativne denarne sisteme, ki povezujejo nezadovoljene potrebe z viri, ki jih prevladujoča konkurenčna valuta vsake države ne koristi. Te nove strategije ne nadomeščajo konvencionalnih denarnih sistemov, temveč z njimi delujejo v tandemu in tako premikajo prevladujoče značilnosti pomanjkanja in konkurenčnosti k tistemu, kar zagotavlja nove možnosti in dodatna sredstva za vsakogar.
Običajni ljudje so odkrili ne le, da je mogoče ustvariti dovolj denarja za zadovoljenje svojih potreb, ampak tudi, da je hkrati mogoče tako graditi družbe z večjo kooperacijo, skrbnostjo in sodelovanjem. Z drugimi besedami, dokazujejo ne le, da je mogoče preoblikovati denar, ampak tudi, da lahko na ta način spodbujajo zelo različne in zaželene rezultate.
Dejansko je v zadnjih 30 letih prišlo do izjemne rasti kooperativnih valut po vsem svetu – od manj kot peščice leta 1980, do več kot 4000 danes. Te kooperativne valute so pogosto komplementarne. Primeri vključujejo skupnostne ali lokalne valute, kot so časovni dolarji v ZDA, že dlje časa uveljavljeni B2B poslovni sistemi, kot je WIR v Švici, in novejše valute, kot sta recimo regio in terra. Obstaja tudi velik potencial za bolj prilagodljive kooperativne valute. Z drugimi besedami, nastajajoče gibanje kooperativnih valut ima zdaj za seboj že dovolj uspehov, da se lahko razširi in prične reševati ključne izzive 21. stoletja.
Ta knjiga ponuja načrt za to. V njej boste lahko prebrali resnične zgodbe o navadnih ljudeh, ki so naredili razliko tako, da so si pomagali sami. Obstajajo poročila o skupnostih, ki so od visoke brezposelnosti, obupa in visokih stopenj kriminala uspela preiti k samozadostnosti, vzajemni podpori in trajnostnemu obilju. Na teh straneh bodo podjetja, skupnosti in vlade, kot tudi posamezni državljani in podjetniki našli ukrepe, s katerimi lahko zdaj ustvarijo valute, ki povezujejo neuporabljene vire z neizpolnjenimi potrebami, s čimer bodo svoje člane iz pomanjkanja preselili v zadostnost.
Ta nov pristop omogoča potencialno radikalno transubstantacijo, temeljni premik iz postindustrijske dobe v dobo modrosti. Morda celo v diamantno dobo tehnoloških prebojev brez primere, v kateri vesolje v naših rokah z neprimerljivim in izjemnim napredkom postane gnetljivo.
Knjiga je razdeljena na tri dele: prvi del z naslovom »Pomanjkanje«, sestavljajo tri poglavja. Ta del knjige razkriva DNK denarja in pojasnjuje, kako vsak sestavni del vpliva na vse na zelo presenetljive in včasih uničujoče načine. V teh poglavjih je tudi prikazano, kako je zdaj mogoče urejati in spreminjati denarni sistem, ki ima za posledico povsem drugačne rezultate. Besedilo je pisano tako, da bralcu omogoča čim boljše razumevanje tega, kaj se resnično dogaja, ko pride do finančnega zloma. To bo izboljšalo diskurz in debato o tem vprašaju ter, upajmo, utemeljeno ukrepanje.
»Blaginja« je naslov drugega dela knjige, poglavja od 4 do 9 pričajo o pionirjih in izvajalcih kooperativnih valut tako v ZDA, kot tudi drugje po svetu. Ta poglavja v kategorijah, kot so bančništvo, podjetništvo, vlade in nevladne organizacije ter mi, državljani, poročajo o zgodbah navdiha in preobrazbe.
Tretji in zadnji del knjige, naslovljen »Premisliti denar«, se projicira v prihodnost in prikazuje, kako bi resnično kooperativna družba lahko delovala v tandemu s konkurenčnimi in kooperativnimi valutami. Nato se vrnemo v nedavno zgodovino in razkrivamo izkušnje pridobljene iz sodobne zgodovine in kako se danes lahko izognemo različnim napačnim korakom. Z lekcijo iz preteklosti in jasno vizijo želene prihodnosti, se lahko vi in vaša skupnost, ne glede na njeno velikost ali strukturo, opolnomočite in ji zagotovite obilje.
Ta knjiga vas bo popeljala na popotovanje po nekaj precej nepričakovanih področjih. Vrednost raziskovanja teh še neoznačenih področij, ki običajno niso povezana s financami in denarjem je, da vam bo omogočilo vpogled, da boste lahko svojo domišljijo obogatili z novimi monetarnimi orodji in dodatnim znanjem. Ko prispemo do konca potovanja, tako kot ko dosežemo vrh gore, se lahko razgledate naokrog in na finančni sistem pogledate z novim razumevanjem. Od tega trenutka naprej se je mogoče zavedati, da obstaja še drugi način, dejansko na tisoče drugih načinov, kako pobegniti iz obstoječega finančnega močvirja.
Torej, namesto da bi, kot v začetni zgodbi, rekli, da ni dovolj centimetrov, da bi zgradili svet, kot si ga želimo zase in za naše otroke, bi lahko obogateni z novim razumevanjem ustvarili nove valute, ki povezujejo neizkoriščene vire z neizpolnjenimi potrebami. Lahko bi gradili živahne skupnosti. Ne samo, da bi na ta način imeli dovolj, ampak bi lahko dosegli tudi inherentne človeške cilje sodelovanja, skupnosti in celo zadovoljstva. Nove kooperativne valute bi spodbudile učenje in podjetništvo. Nove ideje za bančništvo bi lahko ustvarile kooperativna stanovanjska posojila in finančno podporo za nastajajoče tehnologije in podjetja. To so gradniki, ki podpirajo lokalna podjetja in v lokalnih skupnostih ustvarjajo blaginjo.
Pripnimo si torej pasove in se podajmo na to nenavadno popotovanje.