AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci smo v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc »Dokumentarna obzorja«, pripravili tretji filmski večer z diskusijo posvečeno umetniškemu ustvarjanju v Sloveniji. V goste so bili vabljeni avtorji in akterji filmov ter strokovnjaki in ustvarjalci na področju umetnosti. Okroglo mizo je povezovala Nina Jeza.
Pomen (vizualne) umetnosti za družbo, kulturo in državo je neprecenljiv in po nekaterih znanstvenih raziskavah bistveno sooblikuje kulturo in identiteto posameznika ali naroda, kot tudi neke države. Toda umetnost obstaja izven posameznikovih ali državnih meja, lahko celo sama postane država.
Povezovalni element je odločna, morda tudi aktivistična drža umetnika/kustosa, ki lahko presega ali premika meje umetnosti, posega v družbeno resničnost, določa usodo posameznika in sooblikuje zgodovino.
Večer je bil posvečen umetniškemu delovanju z odločno držo ter možnostim umetniškega ustvarjanja in delovanja v avtoritarnih razmerah. Predstavili smo poglede na aktualno stanje, predvsem pa s povezovanjem pobud in posameznikov odpirali možnosti za kritično refleksijo in spodbujali avtonomno umetniško izražanje.
Fotografija:
Foto: Franci Komauer (Facebook)
Igor Zupe je diplomiral iz filmske in televizijske režije na Akademiji za film, gledališče, radio in televizijo ter deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Režiral je dokumentarne filme o glasbi in umetnosti (NSK, Irwin, Laibach, Pankrti), snema tudi glasbene videospote, televizijske oddaje in oglase ter računalniške animacije. Za svoja dela je bil večkrat nagrajen, predvajali pa so jih ne le na mednarodnih filmskih festivalih, temveč tudi v muzejih in galerijah po svetu.
Roman Uranjek je slikar, provokator in aktivist, kolektivist in samostojni ustvarjalec. Od leta 1983 je soustanovitelj skupine IRWIN, od naslednjega leta skupine NSK – Neue Slowenische Kunst in leta zatem tudi skupine Novi kolektivizem. Od leta 2002 se v svoji umetniški praksi ukvarja s križem kot osamosvojitvenim simbolom in pri tem v zadnjih nekaj letih stopa v umetniški dialog z akvareli banjaluškega umetnika Radenka Milaka. Dnevni ritual ustvarjanja križev pojasnjuje z ideologijo o kartoteki spominov, ki po njegovih besedah pomeni, “da sva midva zdaj samo to, česar se spomniva.“
Dr. Tomaž Grušovnik je filozof in publicist, zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer na Pedagoški fakulteti poučuje različne predmete, povezane s filozofijo in humanistiko ter vzgojo. Na Inštitutu za filozofske študije istoimenske univerze je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016. Od leta 2018 je tudi predsednik Slovenskega filozofskega društva (SFD). Za svoje poučevanje je prejel »Svečano listino« za mladega visokošolskega učitelja za leto 2017, ki mu jo je podelila Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Sašo Rek je diplomiran arhitekt in predavatelj na katedri za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. V zadnjem času ga veliko ljudi kliče zaradi grafita v Kulturnem centru Pekarna, kjer preživi večino svojega prostega časa, ki ga namenja izboljševanju položaja skupnosti, predvsem pa stanja samih stavb. Je oseba, ki najbolje pozna celoten kompleks Pekarne, aktivni državljan, zaposlen, brez kreditov in davčnega dolga. Predvsem pa je uporabnik Pekarne ter njen dolgoletni zagovornik.