Spremni nagovor avtorjev filma (knjige) »On Modern Servitude aka De la servitude moderne« (O novodobnem suženjstvu)
“Vsaka resnica gre skozi tri faze: v prvi se ji posmehujejo, v drugi ji ostro nasprotujejo, v tretji pa postane samoumevna.” Arthur Schopenhauer
»O novodobnem suženjstvu« je naslov knjige in neodvisnega 52 minut dolgega dokumentarnega filma. Knjiga (in DVD, ki je priložen knjigi), sta pri določenih neodvisnih distributerjih v Franciji in v Latinski Ameriki na voljo brezplačno. Besedilo je bilo napisano na Jamajki oktobra 2007, dokumentarni film pa je bil dokončan v Kolumbiji maja 2009. Na voljo je v francoskem, angleškem, španskem, romunskem, portugalskem in italijanskem jeziku. Film je sestavljen iz podob pridobljenih predvsem iz komercialnih filmov in dokumentarcev.
Osrednji namen filma je razkriti stanje novodobnega suženjstva v okvirih totalitarnega trgovskega sistema in pokazati oblike mistifikacij, ki to servilno stanje maskirajo. Njegov namen je neposredno napasti prevladujočo organiziranost svetovne družbe.
Na širokem polju bitk svetovne državljanske vojne, je jezik pogosto uporabljen kot orožje. Zaradi zlorabe jezika je prava narava stvari namerno izkrivljena. Gre za to, da stvari ponovno poimenujemo s pravim imenom in odpravimo prevaro, obnovimo resnico. Tako imenovana liberalna demokracija je mit. Prevladujoča svetovna organizacija družbe ni niti demokratična, niti liberalna. Bistveno je, da se mit o liberalni demokraciji razkrije in nadomesti s tem, kar je v resnici, to pa je totalitarni trgovski sistem. To novo poimenovanje moramo širiti z namenom, da ljudi prebudimo v resničnost tega, kar jim trenutno vlada.
Nihče ne sme pričakovati, da bo tukaj našel rešitve ali že pripravljene odgovore, nekakšno razpravo o tem »kako narediti revolucijo?« To ni namen tega filma. Njegov namen je, da ponudi natančno kritiko družbe, proti kateri se moramo boriti. Ta film je predvsem militantno orodje, katerega namen je spodbuditi čim več ljudi, da si pričnejo postavljati vprašanja in širiti kritiko tja, kjer do zdaj ni imela dostopa. Ne potrebujemo guruja, ki bi nas poučil o tem, kako delovati. Svoboda, da delujemo, mora biti naš temeljni princip. Na prihod odrešenika ali knjige, ki jim bo podelila svobodo, če ji bodo dobesedno sledili, čakajo tisti, ki želijo ostati sužnji. Takšnim ljudem in dejanjem, ki so poosebljali revolucionarno avantgardo in so vodili proletariat proti svobodi, smo bili priča skozi celotno zgodovino 20. stoletja. Grozljivi rezultati tega govorijo sami zase.
Še več, obsojamo vse religije, ker ustvarjajo iluzije, ki nas zavajajo, da sprejemamo svojo bedno eksistenco, in ker lažejo in govorijo neumnosti o skoraj vsem. Vendar, v enaki meri obsojamo stigmatizacijo katere koli veroizpovedi. Tisti, ki soglašajo z idejami o sionistični zaroti ali islamski grožnji, niso drugega kot ubogi bedaki, ki so pomotoma zamenjali radikalno kritiko s sovraštvom in prezirom. Vse kar počnejo je, da proizvajajo nesmisle. Če se imajo nekateri med njimi za revolucionarje, je to precej verjetno bolj v duhu nacionalističnih revolucij 1930ih in 1940ih, kot revolucij osvoboditve, za katerimi stremimo mi. Potreba po grešnem kozlu je stara vsaj toliko kot civilizacija in ni nič drugega kot rezultat frustracij tistih, ki iščejo lahke odgovore na zlo, ki nas bremeni/prizadeva. Tukaj ne sme biti nobenih nejasnosti glede narave našega boja. Želimo si emancipacijo vsega človeštva, brez vsakršne diskriminacije (ali izjeme). Vsi za vse, je bistvo revolucionarne doktrine, ki smo ji zvesti.
Viri, ki so navdihnili to delo in moje življenje nasploh, so v filmu jasno razvidni: Diogen iz Sinope, Étienne de La Boétie, Karl Marx in Guy Debord. Tega ne skrivam, niti se ne pretvarjam, da sem izumil kolo. Prepoznavam in priznavam zasluge, ki jih imajo za moje razumevanje sveta. Tiste, ki najdejo v tem delu kakšne napake ali menijo, da je morda premalo revolucionarno, ali preveč radikalno, ali celo pesimistično, naj le predlagajo svojo vizijo sveta, v katerem živimo. Številnejši kot bomo v širjenju teh idej, bolj verjetno je, da bo prišlo do korenite spremembe.
Gospodarska, socialna in politična kriza je razkrila očiten neuspeh totalitarnega trgovskega sistema. Njegova ranljivost je bila razkrita in »vrata« so se odprla. Čas je, da to prednost strateško in brez strahu izkoristimo. Vendar moramo ukrepati hitro. Mehanizmi moči (avtoritete), ki se zavedajo radikalizacije upora, so pripravljeni na neprimerljiv preventivni napad, kakršnemu še nismo bili priča. Nujnost trenutka zahteva enotnost namesto delitev. Kar nas povezuje je pomembnejše od tega, kar nas ločuje. Vedno je zelo udobno kritizirati organizacije, posameznike ali skupine, ki se sklicujejo na socialno revolucijo. V resnici pa te kritike prispevajo k splošni paralizi, ki nas nagiba k prepričanju, da ni nič mogoče. Ne smemo se boriti proti napačnemu sovražniku. Tradicionalni spopadi znotraj revolucionarnih taborov, se morajo umakniti skupnemu delovanju vseh naših sil. Moramo dvomiti o vsem, tudi o dvomu samem.
Besedilo in film sta v javni domeni, mogoče ju je kopirati, distribuirati in predvajati brezplačno. Pod nobenim pogojem se ne smeta na kakršenkoli način prodajati ali komercializirati. Najmanj kar lahko rečemo je, da bi bilo nedosledno, če bi prodajali nekaj, kar ima za cilj obsodbo vseprisotnosti trga. Ofenziva v obliki boja proti zasebni lastnini, intelektualni ali kakšni drugi, je naše močno sredstvo proti tej aktualni prevladi. To je sila opremljena za hitre ofenzive ali povračilne udarce.
Ta film, ki je distribuiran izven vseh komercialnih in pravnih kanalov, ne bi mogel obstajati brez podpore tistih, ki organizirajo njegove predstavitve/projekcije. Film ne pripada nam, pripada tistim, ki ga želijo vpreči v revolucionarni boj.
Jean-François Brient in Victor León Fuentes