Filmski večer z diskusijo, posvečen dejstvom v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja
AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci smo deveti večer v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, posvetili dejstvom in kritičnemu pogledu nanje. V goste smo povabili avtorje filmov: Amirja Muratovića, Majo Weiss in Rudija Urana. Razpravo je povezovala Aleksandra Goropevšek.
Vedeti, katera dejstva držijo, in jih znati prepoznati, preverjati ter tako ločiti od tistih, ki so le delno resnična ali celo neresnična, je za posameznika vse bolj pomembno, da se zna orientirati v svojem okolju. V javni razpravi veliko vlogo zavzemajo mediji in novinarji, pa tudi odgovorni posamezniki, dejavni na drugih področjih, povezanih s procesi preverjanja dejstev.
Večer je bil posvečen preverjanju dejstev, ki odpira obzorja in združuje (v medijih) delujoče in (o medijih) razmišljujoče, pomenu beleženja, ustvarjanja, posredovanja in širjenja verodostojnih informacij za naš obstoj, preteklost in prihodnost ter možnostim aktivizma za resnicoljubne in delovanja v aktualnih razmerah.
Mag. Amir Muratović je režiser, montažer in snemalec, rad se ukvarja tudi z animacijskimi eksperimenti. Iz filmske in televizijske režije je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, a je končal tudi Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Za Televizijo Slovenija je ustvaril številne dokumentarne filme, njegov najnovejši je letos predvajani film Muzej norosti o gradu Cmurek na Tratah, od leta 2007 kot scenarist, režiser in montažer pripravlja dokumentarno serijo Zapeljevanje pogleda o sodobni slovenski likovni umetnosti. Za svoja dela je prejel veliko nagrad, med njimi je za film Majoš prejel vesno za dokumentarni film na 13. festivalu slovenskega filma v Portorožu in grand prix na festivalu Etnofilm v slovaškem mestu Čadci, oddaja o arhitektih Fabianni:Plečnik pa je bila nagrajena z viktorjem za najboljšo dokumentarno oddajo in nagrado ESEC na Dunaju. Film Kruhovo leto je bil leta 2005 nagrajen na festivalih Etnofilm Čadca in Paunovo pero, za dela Potopljeni darovi Ekorne, Potovka in Triglav je prejel posebno priznanje revije Vikend, za Terrafolk, Tranzicijski Don Kihot in Đuro je leta 2000 dobil priznanje žirije na regionalni konferenci CIRCOM. Za kratki film Prisluhni Londonu je prejel prvo nagrado na 9. festivalu neodvisnega filma v Ljubljani.
Rudi Uran je leta 1985 končal Akademijo likovne umetnosti v Ljubljani in istega leta postal član Društva likovnih umetnikov Maribor. Član Društva slovenskih režiserjev je postal leta 2015, član Fotokluba Maribor pa leta 2018. V zadnjih letih je ustvaril več kot 100 glasbenih in promocijskih filmov, več kot 20 dokumentarnih filmov ter 2 celovečerna filma, ki so bili uvrščeni na filmske festivale. Za svoja dela je bil tudi večkrat nagrajen, med drugim je za dokumentarec Vlada prejel nagrado hrupni maček na festivalu Grosmann 2009, za film Munira pa je leta 2010 prejel posebno omembo na Festivalu neodvisnega filma v Ljubljani. Živi in dela v Mariboru, kjer se ukvarja s filmom, videom, fotografijo in designom.
Maja Weiss je režiserka in scenaristka. Na AGRFT v Ljubljani je diplomirala iz filmske in televizijske režije. Njen celovečerni prvenec Varuh meje (2002) je prejel številne mednarodne nagrade, vključno z nagrado na berlinskem filmskem festivalu Berlinale za najbolj inovativen evropski film. Njena filmografija vključuje več kot petdeset filmov različnih dolžin in žanrov, za svoje dosedanje delo pa je prejela več kot trideset domačih in tujih nagrad. Ustanovila je dve produkcijski hiši, Bela Film in Zavod Maja Weiss. Med letoma 2005 in 2007 je predsedovala Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev. (Vir)