V sodelovanju z naravo

Težnja, da vsako življenjsko izkušnjo doživljamo kot neprecedenčno in unikatno, je morda človeška, vendar lahko vodi v improvizacijo in ponavljanje napak iz preteklosti, iz katere bi se lahko – če je ne bi tako zagnano presegali – veliko naučili in si prihranili marsikatero tegobo. Zgodovina se ne ponavlja, je dejal Mark Twain, ampak se rima. Ne replicira se v identičnih pojavnih oblikah, ker na sorodne dogodke, kot so na primer epidemije nalezljivih bolezni in njihove posledice, vplivajo skozi čas spreminjajoče se družbene in druge okoliščine, je pa vendarle fascinantno, kako se nekateri vzorci obnašanja – tako med posamezniki kot v družbi – trdovratno ponavljajo in preživijo kot mutiran virus, ki vedno znova najde pot, da premaga imunski sistem našega domnevnega prosvetljenskega napredka. To je eno od sporočil iz knjige Poguba (Doom), britanskega zgodovinarja Nialla Fergusona, profesorja na stanfordski univerzi, o zgodovini katastrof, od tistih, ki so prispevale k padcu zahodnega rimskega imperija, pa do covida-19.