Družinske vrednote od Teherana do Tallahasseeja: Humanistične vrednote niso klobasa

V ponedeljek, 19. septembra, je na sedežu Združenih narodov, tik pred začetkom letošnjega zasedanja Generalne skupščine, potekal državniški vrh z imenom Spreminjanje izobraževanja. Namen srečanja je bila potrditev politične pozornosti in podpore naporom, da se z ambicioznimi in konkretnimi ukrepi poseže v krizo izobraževanja, ki stotisočem otrok po svetu, še posebej v državah v razvoju, onemogoča dostop do rednega in kvalitetnega šolanja. Negativne posledice krize izobraževanja ne prizadenejo zgolj otrok, ampak so ključna ovira v družbenem razvoju in možnostih za hitro in učinkovito spoprijemanje z razvojnimi, ekonomskimi, socialnimi izzivi in varnostnimi ter okoljskimi grožnjami. Ker pa je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe v načrtih večine šefov držav in vlad, ki so jih v ponedeljek pričakovali v New Yorku, so glavno besedo na vrhu posledično imeli tisti, ki niso dobili vabila na kraljičin pogreb v Londonu. Razpravo je v dvorani Ekonomskega in socialnega sveta, tik ob dvorani, v kateri zaseda Varnostni svet Združenih narodov, odprl iranski predsednik Ebrahim Raisi. V svojem nagovoru je izpostavil predvsem potrebo, da izobraževanje temelji na pravičnosti, domoljubju in družinskih vrednotah, ob tem pa brž pristavil, da govori seveda izključno o “normalnih družinah, ne pa nenaravnih skupnostih, ki jih forsirajo nekatere zahodne družbe”. Kaj si mislijo o predsednikovem pojmovanju pravičnosti, so pred palačo Združenih narodov izrazili protestniki, ki so na zelenici postavili pravo pokopališče z nagrobnimi spomeniki stotinam žrtev iranskega režima, v ospredju pa je bila velika fotografija 22-letne Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla med aretacijo, potem ko jo je zaradi nenošenja naglavne rute aretirala iranska nravstvena policija. Iranske oblasti so sicer izjavile, da je smrt mlade ženske vredna obžalovanja, a to ni preprečilo množičnih protestov, v katerih sodelujejo predvsem pogumne Iranke, ki jih varnostne sile razganjajo z nasiljem. Do zdaj je bilo ubitih že več kot 40 protestnikov oziroma protestnic.