V Mariboru ima sedež Združenje ateistov Slovenije (ZAS), ena redkih slovenskih organizacij ali bolje rečeno združenj, ki ima svoj domicil v naših krajih. Že zaradi tega bi bilo primerno in dobro, da bi občila s štajerskega pa tudi slovenskega območja posvetila nekaj pozornosti temu združenju. Ne bi želel danes pisati o združenju in njegovem vsebinskem poslanstvu, ampak o odnosu okolice do združenja in njegovega dela. K pisanju me je pripravil prav ta odnos, ki ga še posebej izpostavljam ob dveh večjih aktivnostih našega združenja.
No, pa začnimo z dnevom žrtev verskega nasilja – dnevom kozmopolitske zavesti, o katerem smo razpravljali in ga pripravili v dialogih s podobnimi organizacijami v naši državi in oklici. Po širši razpravi smo prišli do tega, da smo v ZAS izoblikovali pobudo za izbor in razglasitev tega dneva. Glede na splošno znana dejstva o vrstah in obsegu verskega oziroma religioznega nasilja skozi zgodovino vse do današnjih dni nam verjetno ni treba posebej utemeljevati potrebe po tovrstnem spominskem dnevu, posvečenem žrtvam versko motiviranega nasilja, izhajajočega iz te ali one religije.
Zamislili smo si, da bi bil spominski dan mednarodnega značaja in izbran od nevladnih organizacij iz nekaj držav. Zato smo nazorsko sorodne organizacije povabili k sodelovanju pri izboru in razglasitvi zadevnega spominskega dne. Najprej smo izoblikovali dva delovna predloga za datum. Prvi je bil datum smrti oziroma eksekucije Giordana Bruna (17. februarja 1600), drugi pa je bil datum podpisa tako imenovanih Lateranskih sporazumov (latinsko Pacta Lateranensia) med takratno Kraljevino Italijo (torej fašistično Italijo) in Svetim sedežem, državo Vatikan (11. februarja 1929).
Po dolgotrajnih razmišljanjih in razpravah smo se odločili, da izberemo za ta dan 9. december. Na ta dan leta 1905 je francoska skupščina sprejela Zakon o ločitvi cerkve od države (Loi du 9 décembre 1905 concernant la séparation des Eglises et de l’Etat) – kot prva na svetu. Za izbiro, promocijo in obeležitev tega dne smo obvestili medije. Na naše obvestilo ni bilo nikakršnega odziva, niti notice ali vestičke v medijih.
Prav tako smo povabili večino javnih medijev na tiskovno konferenco ob izidu Ateističnega zbornika, ki ga pripravimo in izdamo približno na dve leti. Za Zbornik 2019-2020 je bila objavljena tiskovna konferenca 28. decembra 2020. Glede nato, da ta zbornik objavlja kvalitetne in aktualne prispevke s področja ateizma in znanosti, smo pričakovali vsaj nekaj prisotnih novinarjev, ki bi lahko v zborniku našli zanimive prispevke, morda tudi drugačen pogled od vsakodnevnega na tem področju. Kljub temu da je tiskovna konferenca potekala po spletu z orodjem Zoom, ni nobeno glasilo ali novinar oziroma dopisnik ocenil, da bi bila morda udeležba, ki ti vzame le od 30 do 60 minut časa, primerna in ustrezna za to, da obvestiš bralce tudi o drugačnosti. Razumemo sicer, da uredniki težijo k ekonomsko uspešnim temam, ne razumemo pa, da ne sledijo osnovnemu poslanstvu novinarstva in medijev, da informirajo svoje bralce ali poslušalce. Saj je eden od temeljnih postulatov novinarstva tudi vzgojno poslanstvo, ne le atraktivnost in trenutna aktualnost.
Naše težnje za objavo nekaterih tem, ki se vežejo na ateistično dojemanje sveta, so tudi v preteklosti naletele na gluha ušesa in se zaradi tega ne znamo opredeliti, ali gre za celovito nezainteresiranost za ta pristop in razumevanje sveta ali pa za odklonilen odnos, ki nastaja zaradi vplivanja iz ozadja ali pa tudi bojazni pred označevanjem in izločanjem iz sredin reakcionarnih krogov.
Franc Ošljak, Maribor