(ali religiozni in ideološki prevzem javnega RTV servisa)
Tri spodaj objavljena besedila so rezultat majhne intervence v obliki poizvedovanja o dogodkih, ki so spremljali kandidiranje in izbiro članov programskega sveta RTV v mandatno-volilni komisiji državnega zbora. Izkazalo se je, da so bila javna vprašanja zaman: podpisani ni prejel pojasnil, zato se je za izkazano ignoranco zahvalil. Rezultat je poveden po sebi: plonk demokracija v ždanovski maniri, ki bi jo bilo nujno podrobneje raziskati. Če mislite, da vam bo kdo kaj pojasnil, se zelo verjetno motite. Ne sprašujte, ker v primeru nove demokratične oblasti to ni vljudno, pa tudi pomagati ne utegne kaj prida.
I. Gospoda Soka plonkanje
Javno pismo poslancu g. Alojzu Soku
Spoštovani g. poslanec Alojz Sok, v razpravi mandatno-volilne komisije ste ob priložnosti izbire kandidatov za programski svet RTV zatrdili, da bo vsak član vladajoče koalicije glasoval po svoji vesti in avtonomno. To smo slišali na lastna ušesa tudi v televizijskih poročilih.
Zgodilo se je, da je nekdo izmed teh članov v napadu iskrenosti javnosti predal dobro varovani »plonk listek« s poimenskimi navodili, katere kandidate ste morali v vaši vladajoči koaliciji izbrati in obkrožiti. Čudno, ampak o tem Večer sploh ni poročal. Zanimalo bi me, g. Sok, kako si razlagate obstoj takšnega »švinglca«? Se vam ne zdi, da bi morali javnosti pojasniti, kako ste zares glasovali: po stalinistično, v skladu z vnaprej izbranimi imeni, po diktatu in neprostovoljno, ali pa zares samostojno, kot ste zatrdili najprej? Ste plonkali ali ste uporabljali lastno presojo? Če ne, kako boste javnosti pojasnili uporabo plonk listka pri glasovanju?
G. Sok, v razpravi v državnem zboru ste hiteli zatrjevati, da ste ponosen kristjan in da je velika zastopanost kandidatov Rimokatoliške cerkve v programskem svetu RTV sprenevedanje »ob dejstvu, če vemo, da je 70 odstotkov državljank in državljanov te države na popisu izjavilo, da so pripadniki te institucije«.
Mene in preostale državljane bi zanimalo, na kateri popis Republike Slovenije se sklicujete? Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 imamo pri nas natanko 57,8 odstotkov deklariranih katolikov. Ker ste poslanec, zagotovo operirate z natančnimi in prvovrstnimi podatki, zato pričakujem, da jih obelodanite, saj z njimi celo opravičujete (in priznavate) versko obarvano sestavo programskega sveta.
V primeru, da se bo izkazalo, da ste javnost zavajali tako s podatkom o svobodnem in demokratičnem postopku glasovanja kot s podatki o kristjanih v Sloveniji, predlagam, da se državljanom v vseh slovenskih dnevnikih opravičite. In v tem primeru ne pozabite storiti isto v spovednici pri nedeljskem obisku cerkve: dvomim, da je vaš Bog kaj bolj toleranten zaradi tega, ker manipulirate z višanjem števila njegovih vernikov. Hvala za vaše odgovore!
Boris Vezjak
Objavljeno v Pismih bralcev v Večeru, 21. 1. 2006
II. Javno vprašanje predsedniku programskega sveta RTV
(Večer, 30. 1. 2006)
Spoštovani dr. Stane Granda, z zanimanjem sem prebral portret o vas v režiji novinarke Vanesse Čokl. Pozdravljam vašo mnenje, da ima vsak pravico do svojega prepričanja. Še posebej mi je všeč vaš dodatek k njemu: »Samo ne lagati«. In prav na tej točki se mi je zalomilo: ob obvezni čestitki k vaši izvolitvi za razvpito mesto predsednika programskega sveta RTV Slovenija vas namreč moram takoj povprašati po nečem, kar je zares videti kot dobro premišljena laž.
Na tem mestu sem že spraševal poslanca g. Alojza Soka, pa nikoli prejel odgovora: kako komentirate javno razkritje plonk listkov, s pomočjo katerih ste bili vi in vaši kolegi izbrani za kandidate in kasneje potrjeni kot člani programskega sveta RTV Slovenija? So plonk lističi članov mandatno-volilne komisije, ki je o tem odločala, po vašem mnenju padli z neba ali jih je nekdo napisal? Če jih je, kdo je to bil? Poslanci vladajoče koalicije ali kdo nad njimi? Če prvo, kako si razlagate zagotovila g. Jožeta Tanka in g. Alojza Soka, da bodo člani mandatno-volilne komisije v državnem zboru glasovali po svoji vesti in avtonomno, ne pa kar po stalinistično, v skladi z diktatom in izbiro drugega, verjetno nekoga tam zgoraj?
G. Granda, povrniva se k osnovnemu vprašanju o tem, da ne bi smeli lagati. Laž je raztegljiv pojem in zagotovo obsega tudi scenarije, v katerih smo postali marioneta v rokah nekih povsem evidentno nedemokratičnih procedur. Mar ni pristajanje na takšno stanje tudi podpiranje laži? Kakšnega moralnega čuta pri tem novopečeni člani, vključno z vami, niso pokazali, ker so takšno (domnevno) igro diktature izbire sprejeli brez slabe vesti in besedice ugovora. Če se bo izkazalo, da ste bili nastavljeni politično, kot za vse člane kar naravnost priznava g. Sok, potem bi javnosti kot predsednik sveta javne televizije res morali nujno razložiti vaš pogled na tako izbiro. Ne morete kar reči: izbran sem bil, vseeno mi je, kako! Švinglci tu namreč niso bili v nedolžni funkciji neznanja polnega študenta, ki si pomaga z neregularnimi sredstvi, temveč izpolnjevanja zapovedi in ukazov!
Za konec pa še drugo vprašanje, ki sem ga javno zastavil g. Soku v Večeru 21. januarja letos. Žal se mu ni zdelo vredno, da bi državljanom in tudi svojim volivcem pojasnil svoj pogled na plonk demokracijo v Sloveniji. Kot njega tudi vas sprašujem še o naslednjem: g. poslanec Nove Slovenije je v državnem zboru povedal, da je ponosen kristjan. Kot to ponosno pravite tudi vi – in prav je tako. Dodal je še, da ni prav nič narobe, če je sestava programskega sveta versko obarvana, ker da je v Sloveniji 70 odstotkov katolikov. Kot zgodovinarja in nenazadnje tudi kot nekoga, ki sam hudomušno priznava, da ga je preveč v hlačah (podobno kot je g. poslanca premalo, da bi državljanom odgovoril) se priporočam za vaš komentar k omenjeni statistiki. Kdaj je bila pridobljena in kje jo lahko preberemo? Vaš javni odgovor bo pripomogel k odstiranju laži, če se bo ta izkazala, kar je najin skupni cilj. Pa ne samo najin.
Boris Vezjak
Objavljeno v Pismih bralcev v Večeru, 7. 2. 2006
III. Zahvala g. Alojzu Soku in g. Stanetu Grandi
Molčečnosti predanima g. Alojzu Soku in g. Stanetu Grandi, nedvomno ne le ponosnima kristjanoma, kot pravita, temveč tudi vnetima demokratoma, bi se za spregled mojih javnih vprašanj rad od srca zahvalil. Tacita quaedam habentur pro expressis – kar je zamolčano, lahko imamo včasih za izrečeno. Zato je vajin molk devetim odgovoril. Bi nas moralo takšno postopanje dveh javnih oseb, prvega poslanca in drugega kot predsednika programskega sveta RTV, skrbeti? Nedvomno. Neposredna izbranca s strani demosa se ljudstvu ne čutita prav nič odgovorna. Še posebej bi se smeli zamisliti tisti, ki so ju spravili do javnih funkcij. Nenazadnje sme takšna aroganca skrbeti vse davkoplačevalce in uporabnike javnega RTV servisa, ker sta omenjena gospoda izvedla in pristala na politkomisarsko farso s plonk glasovanjem v očitni režiji njunih nadrejenih botrov. Kratka morala zgodbe za nepoučene: g. Sok je s švinglcem v roki politično nastavljal programski svet RTV in g. Granda se je pustil politično nastaviti. Oba nista trenila niti z očesom in zdaj zares modro molčita. Simbioza prej, simbioza za vedno! Kogar zanimajo podrobnosti, naj si ogleda moji vprašanji omenjenima gospodoma v Večeru 21. januarja in 7. februarja letos.
Nedemantirana in izmišljena trditev, da je v Sloveniji 70 odstotkov kristjanov, je v funkciji ideološke ždanovščine nove oblasti: z njo se je zelo naravnost opravičevalo in tudi priznalo versko obarvanost članov programskega sveta RTV. Posebna zgodba je gospoda Grande zavezanost resnici: zdaj sem skupaj z drugimi državljani primoran verjeti, da je v svoj prezir do laži pripravljen vnesti tudi kakšno izjemo zase, če ga ta pripelje na predsedniški stolček in če s prevaro poveličuje število vernikov v Boga, ki mu pripada. Kakšen prezir do laži pa je to, če jo dopuščaš, ko ti osebno godi ali koristi?
Na koncu bi se rad zahvalil še urednikom te rubrike, ki so mi omogočili v skorajda že pozabljenem žanru javnih vprašanj spomniti bralce Večera, kakšna je od blizu videti nova modna smernica slovenske »plonk demokracije« po stalinskem vzorcu in v izvedbi vrhunskih igralcev. Ne dvomim, da nam bodo oblastniki privoščili nova nadaljevanja. Igralci so videti pravi.
Boris Vezjak
Še ne objavljeno na dan 20. 2. 2006