Novinarka Vanessa Čokl v dosjeju »Cerkev in demokracija« v Sobotni prilogi Večera (11.12.2004, str. 40) teologa dr. Draga Ocvirka sprašuje o poslanstvu Katoliške cerkve. Dr. Ocvirk spregovori o odnosu med vernikom in skupnostjo, božji ljubezni in »dinamičnih napetostih« v Katoliški cerkvi, pa o zavedanju kristjanov o njeni prenovi. Toda članku je pridodan naslov »Kako je LDS demokratična«, četudi se njegova vsebina sploh ne nanaša na stranko LDS. Edini stavek, ki na to referira, je Ocvirkov »Poglejte te dni LDS, koliko in kako je demokratična!«
Naslov članka »Kako je LDS demokratična« je torej zavajajoč, in sicer dvakrat: najprej zato, ker obljublja vsebino, ki je bralec ne najde, in drugič zato, ker tendenciozno vzpodbuja politično pristranskost in sovražnost, ki prav tako ni eksplicirana in nanjo dr. Ocvirk zgolj prazno in povsem neargumentirano aludira le v tem stavku. Očitno je, da s tem novinarka sugerira napačno in drugačno vsebino članka, s čimer krši 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki pravi, da »montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine.«
Ista novinarka v Večeru pod naslovom »Uran je za sinodalni kompromis ali ni?« (Večer, 14.12.2004, str. 2) – ta veliko pove tudi o znanju slovenščine novinarjev – poroča o sestanku nadškofa Alojza Urana s predsednikom države Janezom Drnovškom. Mnenje Urana je povzeto takole: »Odgovoril je, da v šolo sodi pouk o verstvih, ne župnijski verouk, ki je kateheza in stvar Cerkve oziroma verskih skupnosti.« In še: »Izvaja se v župniji in je skrb Cerkve.« Novinarka ponovi napako, ki jo je storila že v dosjeju »Cerkev in demokracija« s tem, ko Katoliško cerkev skrajšano imenuje za Cerkev. Če je dopustno, da predstavnik v imenu svoje Cerkve govori o Njej kot o Cerkvi, pa je z vidika objektivnosti novinarja nedopustno imenovati za »Cerkev« zgolj eno izmed registriranih verskih skupnosti. Ker je verska enakopravnost s slovensko ustavo zajamčena pravica in svoboščina in ker »Zakon o verskih skupnostih« nalaga njihovo enakopravno obravnavo, novinar vsakič, ko govori o »Cerkvi« in s tem misli zgolj na Katoliško cerkev, privilegira eno med njimi in tako hote ali nehote javnosti predstavlja verske skupnosti kot neenakopravne, kar je za predstavnika medijev nedopustno. Še posebej to stori tedaj, ko se razpravlja o obravnavi različnih verstev v šoli. Slovenski pravopis pod geslom »Cerkev« kot primere navaja Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Pravoslavna cerkev, kar pomeni, da takšna raba ni upravičena niti z vidika pravopisa.
Vprašati se bo treba, kaj bodo storili pri Večeru, da kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in ustavnih pravic ne bodo postale redna praksa časopisa.