Danes se Slovenija, nekdaj vzor za balkanske države kot najbolj razvit del bivše Jugoslavije, članica EU in Nata, sooča s številnimi izzivi na področju medijev. Prehod iz nekdanje socialistične republike v parlamentarno demokracijo je prinesel nekaj uspehov in nekaj porazov, struktura medijskega lastništva pa ostaja eden od velikih problemov, saj lastniki odkrito ali prikrito nadzorujejo njihovo uredniško politiko.
V prehodnem obdobju so lokalni oligarhi pridobili bogastvo, v veliki meri na podlagi sodelovanja z lokalnimi postkomunističnimi politiki v spornih procesih privatizacije, ki so bili arbitrarni in podobni procesom v Rusiji in drugih tranzicijskih državah. Pomembna težava, ki danes zadeva slovensko medijsko sceno, je ta, da so skoraj vsi lastniki osrednjih medijev v kriminalnih preiskavah zaradi hudih kaznivih dejanj, ki jih izvaja FBI-ju podoben Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo, namenjeno pregonu korupcije, organiziranemega kriminala in terorizma. Nekateri izmed njih so že bili obsojeni.
Stojan Petrič, lastnik Kolektorja, proizvodnega in gradbenega podjetja, ki je v letu 2015 kupil najmočnejši dnevni časopis Delo in tabloid z največjo naklado Slovenske novice, je v preiskavi zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Policija je ugotovila, da je skupina storilcev, vključno s Petričem, pridobila najmanj 1,8 milijona evrov nezakonitega premoženja.
Toda tudi njegova dejanja kot novega lastnika Dela so zaskrbljujoča. Takoj po prevzemu je za vršilca dolžnosti glavnega urednika dnevnika imenoval Gregorja Knafelca, vodjo odnosov z javnostmi v svojem osrednjem holdingu FMR. Knafelc je brez dneva novinarskih ali uredniških izkušenj odpustil številne novinarje Dela, večinoma priznane in izkušene novinarje, ter znatno spremenil uredniško politiko pri spremljanju in pokrivanju poslovnih tem. Knafelca je 1. decembra 2017 zamenjal nov vršilec dolžnosti glavnega urednika, tako da bo časopis ostal brez glavnega urednika s polnim mandatom tudi v prihodnjem obdobju.
»Lojalnost« in »enotnost«
V nenavadnem intervjuju, ki ga je februarja 2018 objavil njegov časopis Delo, je Petrič dejal, da od novinarjev Dela pričakuje »zvestobo« in »enotnost«. Hvalil je kitajski politični sistem in dejal, da bi morale manjše države slediti modelu Kitajske. Napovedal je tudi nove medijske prevzeme v Sloveniji.
Delo je danes le bleda senca nekoč uglednega in vplivnega časopisa, ki ga je bilo mogoče primerjati s Timesom iz Velike Britanije ali Le Mondom iz Francije. Kriza verodostojnosti časopisa se je pričela že leta 2005, ko je na oblast prišla desna vlada Janeza Janše in začela intenzivno posegati v njegovo uredniško politiko, s pomočjo takratnega lastnika Boška Šrota. Slednji je bil obsojen na pet let in deset mesecev zapora zaradi zlorabe uradnega položaja pri prodaji 7,3% delnic Istrabenza leta 2007 in je leta 2014 prejel še dodatnih pet let za zlorabo položaja ali zaupanja in pranja denarja. Šrot je še vedno v zaporu.
Oktobra 2017 so tožilci vložili zahtevo za sodno preiskavo proti Stojanu Petriču in več drugim sostorilcem, ki vsa nezakonita dejanja zanikajo.
Drugi največji slovenski časopis Dnevnik je od leta 2003 v lasti finančne skupine DZS, katereglavna dejavnost je turizem. Njegov lastnik Bojan Petan je v Sloveniji in drugih državah v kriminalistični preiskavi zaradi različnih kaznivih dejanj. Preti mu do osem let zapora zaradi domnevnih kaznivih dejanj zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski aktivnosti med privatizacijo Term Čatež, ki je domnevno vodila do več deset milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev in velike poslovne škode podjetju. Poleg tega ga je specializirano tožilstvo v Bosni in Hercegovini preiskovalo zaradi organiziranega kriminala in pranja denarja. Vse obtožbe zavrača.
Poslovanje v davčnih oazah
Petan je bil tudi solastnik velike oglaševalske, piar in lobistične agencije Pristop, skupaj s poslovnim partnerjem Francijem Zavrlom, ustanoviteljem Pristopa in bivšim lastnikom levici naklonjenega tednika Mladina; je tudi soprog preiskovalne novinarke Anuške Delić, ki je sodelovala z Mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev (ICIJ) v preiskavi Panaamskih in Rajskih dokumentov. Tako Petan kot Zavrl sta poslovala v davčnih oazah in policija ju je preiskovala zaradi domnevne prisvojitve več deset milijonov evrov. Slovenska elitna kriminalistična policija je junija 2014 izvedla hišne preiskave v stanovanjihPetana in Zavrla/ Delićeve ter mnogih drugih lokacijah. Preiskava še poteka, osumljenci pa zavračajo vse obtožbe.
Bojan Petan je sicer dobro omrežen in njegov poslovni imperij služi kot zatočišče mnogim nekdanjim obveščevalcem in vladnim uradnikom. Sebastjan Selan, nekdanji direktor osrednje slovenske obveščevalne agencije Sova, je postal eden najpomembnejših menedžerjev Petanovega poslovnega imperija. Tudi nekateri drugi bivši vohuni delajo za DZS. Medtem je nekdanji vladni tiskovni predstavnik Darijan Košir postal namestnik urednika v Dnevniku, istočasno pa vodi tudi svoje podjetje za odnose z javnostmi.
Preiskava proti Petanu še vedno poteka, sam pa zavrača vse obtožbe. Tožilci pa so v tem primeru opustili preiskavo proti Zavrlu. Vendar to ni bilo prvo Zavrlovo srečanje s policijskimi preiskovalci. Zaradi domnevnega pranja denarja v primeru Patria*, ki je bila v zadnjem desetletju ena največjih afer v Sloveniji, sta ga preiskovali sta finska in luksemburška policija. Tudi te kazenske ovadbe so bile zavržene.
Nekdanji premier Janez Janša, ki ga leta 1988 skupaj z Zavrlom aretirala JLA v tako imenovanem »procesu proti četverici« in je sprožil »slovensko pomlad«, množično gibanje, ki je privedlo do demokratičnih sprememb v Sloveniji in odcepitve od Jugoslavije, je bil obsojen na dve leti zapora zaradi podkupovanja v zadevi Patria. Janševo obsodbo so potrdila vsa slovenska redna sodišča, vključno z vrhovnim, vendar pa jo je Ustavno sodišče kasneje razveljavilo in v zadevi Patria zahtevalo ponovno sojenje, zatem je zadeva zastarala.
Nezakoniti dobički
Tretji osrednji dnevnik Večer sta od Dela kupila Uroš Hakl in Saša Todorovič. Za ta časopis sta leta 2014 plačala le milijon evrov, vendar sta posel financirala z dolgom, zato sta za financiranje prevzema nemudoma začela prodajati nepremičnine, ki so bile v lasti časopisa.
Todorović je nekdanji generalni direktor telekomunikacijskega podjetja T-2, Hakl pa je nekdanji direktor agencije za odnose z javnostmi Pristop in je v kazenski preiskavi zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Hakl in sostorilci so domnevno nezakonito pridobili več kot milijon evrov nezakonite koristi iz pomoči, ki jo je Slovenija namenilanajrevnejši regiji. Haklu preti do osem let zapora. Zadeva proti solastniku Večera je trenutno v sodni preiskavi. Tudi on zanika vse obtožbe.
Naslednji medijski lastnik je Martin Odlazek, ki je toudi mogotec na področju tiskarske dejavnosti in dejavnosti ravnanja z odpadki. Leta 2013 je bil obsojen na šest mesecev zapora zaradi zlorabe položaja. Kazen je prestal v hišnem priporu, vendar mu njegova kriminalna preteklost ni preprečila širjenja medijskega imperija in ustanovitve novega tabloida Svet24 in številnih drugih tednikov, vključno z nakupom desnici naklonjenega tednika Reporter. Je tudi lastnik več slovenskih radijskih postaj.
Med slovenskimi televizijami javna RTV Slovenija še naprej služi kot politični peskovnik večjim političnim strankam–, ki svoj vpliv na uredniško politiko oblikujejo preko programskega sveta, v katerem 21 od 29 članov izvoli parlament. Nedavni primer se je zgodil julija 2017, ko je novi generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc poskušal zamenjati direktorico televizije Ljerko Bizilj zaradi kršenja uredniških standardov, saj je podprla urednico Jadranko Rebernik, ko je odobrila objavo prispevka naklonjenega neo-ustaškemu hrvaškemu pevcu Marku Perkoviću-Thomsonu v najbolj gledanem terminu. Programski svet je pozneje zavrnil Kadunčev predlog z večino glasov članov sveta, bližje politični desnici. Ta primer potrjuje, da politika s pomočjo številnih posrednikov še naprej nadzoruje uredniško politiko javnega medija.
Lastnik večiskega deleža v manjši zasebni televiziji Planet TV in 100-odstotnega lastniškega deleža široko branega spletnega portala Siol.net je največje telekomunikacijsko podjetje Telekom Slovenije. Tudi slednje je v državni lasti, kar ponuja številne možnosti za politično vplivanje na mediji iz zakulisja.
Majhna strankarska televizija Nova24TV, ki jo je ustanovila desno orientirana Slovenska demokratska stranka (SDS), katero vodi Janez Janša, je po drugi strani prejemnica pomembne finančne podpore iz Madžarske. Nekateri madžarski lastniki medijev, sicer tesni prijatelji predsednika vlade Viktorja Orbana, so v to majhno televizijo, ki širi desničarsko politično propagando, vložili vsaj 800.000 evrov in v zameno prejeli pomemben lastniški delež v tem mediju. Tudi SDS-ov tednik Demokracija je danes v lasti Orbanovih prijateljev. Janez Janša, čigar stranka je članica Evropske ljudske stranke, EPP, je blizu Orbanu in njegovi protipriseljenski in protiliberalni politiki.
Toda do pravega tektonskega premika na slovenski medijski sceni je prišlo julija 2017. Podjetje Pro Plus, ki ima v svoji lasti televizijska programa POP TV in Kanal A, katera dosegata do 70-odstotni delež gledalcev in imata v državi celo še višji delež prihodkov iz oglaševanja, je za 230 milijonov evrov kupila družba nited Group, ki je v lasti newyorškega investicijskega sklada KKR (Kohlberg, Kravis in Roberts). Pred tem je bil Pro Plus v lasti Centraleuropean Media Enterprises (CME) s sedežem v davčni oazi na Bermudih.
»Barbari pred vrati«
Dva od treh ustanoviteljev podjetja KKR, Henry Kravis in George Roberts, sta sicer poznana kot izumitelja menedžerskih odkupov podjetij s finančnim vzvodom (leveraged buy-out) in po njunem prevzemu velikega ameriškega podjetja RJR Nabisco, o čemer so leta 1993 v ZDA posneli film z naslovom: The Barbarians at the Gate. Vendar pa imajo ti »barbari« na Balkanu močno lobistično podporo v podobi predsednika Globalnega inštituta KKR, upokojenega generala Davida Petraeusa, bivšega direktorja CIA in poveljnika ameriških vojaških sil v Afganistanu in Iraku. Deloval je tudi v mirovnih operacijah na Balkanu.
Petraeus je 8. maja 2017 obiskal slovenskega premierja Mirja Cerarja in lobiral za nakup največje slovenske televizijske družbe, ki ima v lasti tudi najbolj brano spletno stran v državi: 24ur.com. KKR je hkrati kupil tudi najbolj gledano hrvaško televizijsko postajo Nova TV, vendar pa hrvaški regulatorji niso odobrili tega dela prevzema. Z Cerarjem se je 19. aprila 2017 srečal tudi manjšinski delničar in eden od predsednikov United Group, Dragan Šolak.
Slovenska Agencija za varstvo konkurence bo po tem lobiranjuverjetno dovolila KKR prevzem v vrednosti 230 milijonov evrov, ne glede na to, da tovrstna naložba predstavlja vertikalno integracijo na medijskem in telekomunikacijskem trgu ter da obstaja nevarnost vzpostavitve monopolov na številnih drugih slovenskih tržiščih. Poleg tega se ob imenovanju novega direktorja Agencije za varstvo konkurenceAndreja Matvoza, porajajo mnoga vprašanja o njegovi neodvisnosti. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ga je sprva imenoval za vršilca dolžnosti direktorja agencije kljub temu, da nima izkušenj na tem zahtevnem pravnem področju. Toda slovensko sodišče je kasneje odločilo, da je bilo njegovo imenovanje nezakonito. Prav tako je slovenska Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) policiji podala prijavo zoper Matvoza zaradi prepisovanja pri opravljanju strokovnega izpita. Vseeno pa vsi ti resni dvomi niso preprečili vladajoči koaliciji imenovanja Matvoza v Državnem zboru.
Intenzivno lobiranje je potrdila tudi odločitev Ministrstva za kulturo, ki je uradno sklenilo, da Pro Plus s televizijama POP TV in Kanal A ni povezano podjetje, čeprav sta obe televiziji v 100-odstotni lasti Pro Plusa. Ministrstvo za kulturo se je tako izvzelo iz odločanja o medijskem prevzemu United Group (KKR) in se odreklo svoje vloge regulatorja na področju medijev.
Skupina United Group, registrirana na Nizozemskem, je lastnica telekomunikacijskih operaterjev SBB in Telemach, televizijskih postaj Športklub, Total TV, Net TV in številnih drugih medijskih podjetij na območju nekdanje Jugoslavije. Dosega 1,74 milijona gospodinjstev in v preteklem letu je imela 488 milijonov evrov prihodkov. Je eden najpomembnejših telekomunikacijskih in medijskih operaterjev na Balkanu, ob tem ponuja še storitve mobilne telefonije in oddaja televizijski program N1 TV, sicer lokalni partner CNN na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Manjšinski lastnik United Group, srbsko-slovenski poslovnež Dragan Šolak, eden najbogatejših ljudi na Balkanu, redno posluje v davčnih oazah. Po podatkih hrvaškega tednika Nacional**, je skupini preko hčerinskega podjetja družb United Media s sedežem v Zürichu (Švica) uspelo iz Hrvaške nakazati 6,7 milijona evrov prihodkov od prodaje televizijskih pravic na tajne bančne račune v Liechtensteinu in na Cipru, ne da bi od tega zneska plačali omembe vreden davek. Ob tem KKR in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prikrivata lastništvo v podjetju United Group za zapleteno mrežo z več kot deset podjetji v davčnih oazah, kot so Delaware, Kajmanski otoki in Luksemburg.
Ob takšni zgostitvi medijskih lastnikov s kriminalno preteklostjo in sedanjostjo, ob skorumpiranih politikih in agresivnih investicijskih baronih z Wall Streeta, je danes v Sloveniji skoraj nemogoče delovati kot profesionalni in neodvisni novinar. Mnogi izkušeni novinarji so zapustili poklic ali so bili v to prisiljeni.. Po drugi strani je videti nova generacija mlajših novinarjev že povsem prilagojena poslovnim interesom in ciljem novih medijskih lastnikov. Poklicna solidarnost med slovenskimi novinarji je že dolgo preteklost. Profesionalna in osebna etika novinarjev, ki služijo tem kriminalcem, politikom in »barbarom«, pa dosega vedno nižje in nižje ravni.
Blaž Zgaga
Avtor tega članka je začel svojo novinarsko kariero leta 1993 v notranji redakciji Dela. Leta 1998 se je pridružil Večeru, kjer je ostal naslednjih deset let. Leta 2007 je bil pobudnik novinarske peticije proti cenzuri in politične pritiske na novinarje, ki jo je podpisalo 571 slovenskih novinarjev oziroma ena četrtina vseh poklicnih novinarjev v državi. Zaradi poniževanja na delovnem mestu in cenzure je leta 2008 zapustil Večer in pričel pisati kot samostojni novinar. Je član Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) https://www.icij.org/journalists/blaz-zgaga/ in eden od Informacijskih Herojev Novinarjev brez meja (RSF) http://heroes.rsf.org/en/blaz-zgaga/. Trenutno redno objavlja v hrvaškem tedniku Nacional.